naravni
 
zgodovinski
 
reke

Narava

Gozdovi in gorovja

Gorjanci

Zakraselo in večinoma z gozdovi pokrito gorovje predstavlja celotno južno mejo krške občine s Hrvaško. Nad krško kotlino se dviguje do Trdninovega Vrha (1178 m). Na Gorjancih so številni izviri, med njimi sta najbolj znana bajeslovna Gospodična in zaganjalka Minutnik, bistri potoki, kot so Kobila, Pendirjevka in Kamfer, pa so v severna pobočja vrezali globoke in slikovite doline. V gorjanskih gozdovih je tudi rezervat Ravna Gora, s 4 hektarji zaščitenih debelih bukev. Med številnimi vrstami lovne in druge divjadi najdemo jelenjad in medveda, že iz Valvasorjevih časov pa so Gorjanci znani po polhih. Med naravnim rastlinjem najdemo nekatera zdravilna in redka zelišča, pa tudi raznovrstne gobe. Nižje lege in območja brez gozda so prava domovina vina cvička

Bohor

Bohor leži levo od občinskega središča Krško, v sredini področja med Savo ter izlivom Savinje in Sotle v Savo, na nadmorski višini 900 m. To je široko, v 20 km dolgem loku raztegnjeno pogorje, ki poteka v smeri vzhod-zahod. Pretežni del pokrivajo gozdovi v pasu od 300 do 1024 m nadmorske višine. Na južnih pobočjih so na širokih terasah v višini 720 do 750 m krčevine z zaselki. Najvišje ležeči zaselek Bohorja so Stranje (820 m). nadmorske višine. Najvišji vrh Bohorja je Veliki Javornik s 1024 m nadmorske višine. Boljši razgled nudijo nižja Skalica (951 m) ter Veliki Koprivnik (982 m). Severna pobočja so strma in jih prekriva predvsem mešani gozd z veliko smrekami in jelkami.

Vir: TIC Krško

Zanimivost: Krakovski pragozd - Od obsežnih poplavnih gozdov med rekami Sotlo, Savo in Krko se je ohranil Krakovski gozd, ki je nižinski poplavni hrastov gozd, zavarovan kot naravni rezervat. Kartiral ga je gozdarski inženir, izumitelj ladijskega vijaka, Josip Ressel. Razteza se na 40.5 hektarih površine Razteza se na skoraj 41 hektarjih površine in so ga leta 1952 zaščitili kot naravni spomenik. Posebna znamenitost je depresija Trstenik, na površini okoli 30 hektarjev zaščiten biotop nižinskih ptic in predstavlja v porečju reke Krke pomembno drstišče ščuk in mrestišče žabe plavček.

Vode

Slapovi na Bohorju

Vode se po južnem pobočju Bohorja prebijajo skozi trden triasni dolomit, dolbejo v njem globoke soteske, ob zelo trdnih kamnitih pregradah pa ustvarjajo slapove in slapiče. Od zahoda proti vzhodu se vrstijo: Bojanca na Stranjskem potoku, Pekel na Blanščici, Ubijavnik na Dobrovskem potoku in Bojavnik na Globokem grabnu, pri zaselku Poreber pa se nahaja slap Zapečje.

Reka Sava

Je najdaljša tekoča voda v občini. V svoji zgodovini je s spreminjajočim se tokom izoblikovala rečne terase, do druge polovice 19. stoletja pa je bila pomembna tovorna plovna pot, s pristanišči na Drnovem, v Krškem in Rajhenburgu. Njeno nekdanje ime bo ponovno v večji veljavi, ko bodo na območju Posavja na njej zgradili vodne elektrarne, eno tudi v krški občini. K nam priteče iz Zasavja, kjer teče po ozki soteski, ki si jo je izdolbla skozi hribovje. Tu se dolina razširi v krško polje in Sava postane tu nižinska reka.

Reka Krka

Je značilna mirno tekoča kraška reka, ki meri od izvira do izliva v Savo 92,3 kilometre. Zanjo je značilen izredno majhen strmec s skoraj rednimi spomladanskimi in zimskimi poplavami. Njene glavne ribje vrste so somi, ščuke, platice, ki imajo v njenih pritokih narav drstišča. Krka ponuja obilo užitkov: lovljenje rib, kopanje, čolnarjenje,  vožnjo s kanuji ali pa samo počitek od vsakdanjih skrbi na njenih bregovih.

Ribnik Mačkovci v Brestanici

Prvič so jih uredili že brestaniški grofje in kasneje vzdrževali trapisti. Celotno območje, ki obsega več kot 15 hektarjev površin, so leta 1961 odkupili člani ribiške družine Brestanica-Krško. Postopno so obnovili 3 ribnike v površini 6,5 hektarja in jih napolnili z raznimi ribjimi vrstami, predvsem s krapi, somi, amurji, rdečerepkami in nekaterimi drugimi ribjimi vrstani. Ob njih srečujemo želve, sive čaplje, ponirke ter redke žabje vrste. Ribniki so s svojo gozdno-travniško okolico in možnostmi za čolnarjenje, z leti postali priljubljena športno-ribolovna in izletniška točka.

Ribnik na Resi

Leži pri Krškem, na levem bregu reke Save na Vidmu. Je priljubljeno sprehajališče tako za mlade kot tudi za starejše. V primeru suše voda zelo upade in že se je zgodilo, da je ribnik poleti presušil. Pozimi pa v primeru nizkih temperatur zamrzne in je priljubljeno drsališče. Ribnik je najlepši spomladi in jeseni, ko zaživi v vsej svoji lepoti, na njem so tudi race.

Vir: TIC Krško

Rudniki in jame

Premogovniški rov

Zgodovina senovskega premogovnika se začenja leta 1796, ko je premog našel podkovski kovač Andrej Grabner, ko si je v reštanjskih gozdovih pripravljal oglje. Prvi ga je začel izkoriščati grof Attems iz Rajhenburga, s površinskim kopom leta 1810. Dvestoletna tradicija rudarjenja je pustila globok pečat v kraju in prebivalcih. Da bi delček rudarjenja prikazali tudi rodovom, ki še prihajajo, je v prostorih osnovnem šole na Senovem urejen premogovniški rov, ki so ga uredili delavci rudnika. Na avtentičen način so predstavljena jamska podporja, orodja in oprema rudarjev, jamska razsvetljava, stroji in ostala oprema.

Geološka zbirka na OŠ XIV. divizije Senovo

Zbirko sestavljajo vzorci kamnin, fosilov in mineralov. Kamnine so iz zbirke, ki so jo pred več kot dvajsetimi leti zbrali učenci z medsebojno izmenjavo med slovenskimi šolami. V zbirki je 192 vzorcev iz vseh treh skupin – magmatske, sedimentne in metamorfne. Večina fosilov je iz nekdanje rudniške zbirke (170 vzorcev). Zbirka mineralov je sestavljena iz zbirke, ki jo je imela šola in jo je pridobila s posredovanjem ing. Krečiča iz Prirodoslovnega muzeja ter rudniške zbirke. Glede na kemično sistematiko mineralov je predstavljenih vseh devet skupin z 210 vzorci. Zbirka je postavljena na hodniku, ogled je možen po vnaprejšnjem dogovoru z vodstvom šole.

Ajdovska jama Vhod v Ajdovsko jamo

Ajdovska jama se nahaja na kraškem območju Krškega gričevja pri Nemški vasi. Danes jo kakor oazo obdajajo vinogradi žlahtne kapljice, v njej pa še danes prebivajo duše preteklosti in njeni zvesti čuvaji – netopirji južni podkovnjaki, ki so v Evropi še posebej ogroženi. Zaradi največje porodne kolonije te vrste netopirjev pri nas, je Ajdovska jama uvrščena v omrežje Nature 2000 in je z okolico vred razglašena tudi za naravno vrednoto. Jama je v preteklosti služila kot svetišče in zadnje počivališče umrlih. To potrjujejo arheološka odkritja, ki jamo uvrščajo med pomembnejša neolitska najdišča v Evropi.

Vir: TIC Krško