naravni
 
zgodovinski
 
reke

Zgodovina in kultura

Grad v mestnem parku

http://www.zkts-ms.si/sites/zktsms/files/styles/large/public/content/images/murskasobotapredstavitev-slovensko-70_copy_2.jpg?itok=6I9nCIND Grad Murska Sobota (nekdanji Szápáryjev grad) se kot dvorec Bel Mura v virih prvič omenja 1255, ko sta v njem palatin in slavonski ban Roland urejala zemljiško- premoženjske zadeve. Kot upravni sedež zemljišča je v 2. polovici 14. stoletja prešel v last plemiške rodbine Széchy, ki je na njegovem mestu v 2. pol. 16. stol. zgradila štiritraktni, dvonadstropni renesančni dvorec z izstopajočimi pravokotnimi ogelnimi stolpi. Leta 1687 je grad kupil Peter Szápáry, od njegovih dedičev pa leta 1934 Občina Murska Sobota.

Sedanja podoba dvorca izvira zvečine iz 1. polovice 18. stol., ko so dvoriščne trakte obzidali z arkadami, na novo členili fasade ter dodatno oblikovali oba vhodna portala. Starejša zasnova severnega portala in nekaj skritih renesančnih oken govori o tem, da je severno pročelje najstarejši del objekta, ki ga danes krasi baročno členjen triosni rizalit. Vzhodno pročelje odlikuje imeniten baročni portal z atlantoma iz 1. četrtine 18. stol., sprva del budimpeštanske palače Grassalkovich (porušena konec 19. stol.).

V notranjosti se je iz časa po sredini 18. stol. ohranil imeniten grajski salon, poslikan v poznobaročni iluzionistični maniri z ikonografsko uresničitvijo alegorije miru, pripisan Johannesu Pöcklu. Arhitekturno izstopa še nekdanja grajska kapela, danes profani prostor za civilne poroke. Na mestu nekdanjega oltarnega dela so v vertikalno os postavljene »črne« slike domačega slikarja Sandija Červeka. V gradu se nahaja Pokrajinski muzej Murska Sobota.

Vir: Zavod za kulturo turizem in šport

Dvorec Rakičan

http://www.zkts-ms.si/sites/zktsms/files/styles/large/public/content/images/dvorec_rakican_0.jpg?itok=clReJ-6mRakičan se v virih prvič omenja 1322 kot Rekethye in je imel v 17. stol. trške pravice. Tu naj bi ob glavni kraljevi cesti že v srednjem veku stal grad, vendar se utrjena postojanka prvič omenja 1431. Srednjeveško jedro gradu so domala izbrisale poznejše prezidave. Plemiška rodbina Batthyány, ki je gospodarila s posestjo najdlje, je v 1. pol. 17. stol. grad dodatno utrdila zaradi turške nevarnosti. Po prenehanju turških vpadov so ga temeljito prezidali po baročnem okusu, tako da je iz utrdbe v poznem 17. in 18. stoletju nastal podeželski dvorec, kakršnega poznamo danes.

Razmeroma veliko notranje dvorišče oklepajo štirje trakti. Izstopa osrednje, enonadstropno bivanjsko poslopje. Stolpa na ogalih sta dvonadstropna in zamejujeta pročelje z izstopajočim, reprezentančnim vhodnim delom. Tega odlikuje bogato oblikovano čelo, ki se v dveh volutastih krilih izteče v trikotnem zaključku, s tremi kamnitimi vazami na vrhu. Shema tega rizalita je ponovljena tudi na dvoriščni strani, kjer glavno poslopje v pritličju in nadstropju podpirajo na močne zidane slope postavljene arkade. Preostali trije trakti so pritlični in so brez posebnega stavbnega okrasja, razen renesančnega portala, ki omogoča dostop na dvorišče s cestne strani.

Z odhodom zadnjih lastnikov, nemške plemiške rodbine Saint Julien Walssee, in v ujmah časa se je za nekdanjim inventarjem izgubila sleherna sled. Šele prenova zadnjega desetletja je razkrila nekaj pomembnega okrasja, zlasti partije baročnega štuka. Dvorec obdaja dobro ohranjen angleški park.

Vir: Zavod za kulturo turizem in šport

Pomurski muzej

http://www.zkts-ms.si/sites/zktsms/files/styles/large/public/content/images/pokrajinski-muzej-murska-sobota.jpg?itok=wNf_iJ81 Pomurski muzej Murska Sobota je eden od najbolj prepoznavnih regionalnih muzejev v Sloveniji s stalno razstavo o zgodovini Prekmurja, za katero je leta 1999 prejel prestižno priznanje Evropskega muzejskega foruma.

Vir: Zavod za kulturo turizem in šport

Galerija Murska Sobota

http://www.zkts-ms.si/sites/zktsms/files/styles/large/public/content/images/marcel_duchamp_boite_en_valise_1966.jpg?itok=y-1FjwfR Galerija Murska Sobota je ustanovljena in organizirana kot pokrajinska galerija za področje sodobne likovne umetnosti. Glavni namen Galerije Murska Sobota je umestitev kulturnih dogodkov in likovnih vsebin na evropski zemljevid ter sočasna izpostava in poudarek na regionalni in kulturni identiteti mejnega področja.

Osnovne dejavnosti Galerije Murska Sobota so prirejanje občasnih razstav slovenskih likovnih umetnikov s poudarkom na prekmurskih avtorjih, organizacija evropskega trienala male plastike najbolj vidnih likovnih ustvarjalcev, strokovna vodstva po razstavah,  izobraževalni programi za otroke, mladino in odrasle, likovne delavnice.

Vir: Zavod za kulturo turizem in šport

Hiša na Slovenski ulici 37

http://www.zkts-ms.si/sites/zktsms/files/styles/large/public/content/images/klarl0864.jpg?itok=pSQxcIM7Hiša na Slovenski ulici 37 velja za najlepšo secesijsko stavbo v Pomurju. Zgradili so jo 1907 po načrtih Ladislava Takača. Zasnovana je kot enonadstropna vogalna stavba, s pročelnima fasadama pa nagovarja dve ulici. Vogalno partijo poudarja eleganten dvostopenjski strešni stolpič in polkrožen kamniti balkon. Ovalnim linijam sledi osrednji portal na glavni ulici, ki združuje značilne secesijske dekorativne prvine. V tem duhu je uglašena notranjost stavbe in arhitektonska rešitev dvoriščne strani. Vodilni ornamentalni motiv so čebele in stilizirani cvetovi vrtnice. Na vogalu hiše je označen nivo vode v veliki poplavi 1925. Dokler niso dogradili prekopa med rekama Ledavo in Muro in 1957 asfaltirali prve ulice, je Murska Sobota veljala za prašno mesto v sušnih obdobjih in blatno v deževnem času, ko so jo nemalokrat zalile poplave.

Vir: Zavod za kulturo turizem in šport

Hotel Zvezda

http://www.zkts-ms.si/sites/zktsms/files/styles/large/public/content/images/zvezda_0.jpg?itok=XTQA6q72Hotel in restavracija Zvezda na Trgu zmage je bila včasih Casino in hotel Dobrai, ki je nosil ime lastnika Janosa Dobraija. Enonadstropna historicistična vogalna stavba, ki se z glavno fasadno osjo odpira na glavni trg, je bila zgrajena 1909. Vhod pod balkonom je bil v kasnejših letih zazidan, v funkciji pa je ostal glavni vhod. Razgibana fasada, ki jo krasijo rastlinski ornamenti s prevladujočim motivom vinske trte, ponavljajoča se obraza mladega in starejšega moža in drugi elementi, se zaključuje z lepo oblikovanim konzolnim podstrešnim vencem. Mikavni stavbni element so tudi psevdobaročno razgibana nadstrešna čela s tridelnim okroglimi okenskimi odprtinami in stolpiči različnih veličin.

Z balkona hiše je Vilmoš Tkalec 29. 5. 1919 razglasil samostojno Mursko republiko in salon v nadstropju, kjer si je možno ogledati dokumente tistega časa, nosi enako ime. Fran Sušnik pa je leta 1924 o hotelu Dobrai zapisal, da »so njegovi gostje in njega elitna soseska prepričani, da so točno sredi božjega sveta, ki se suče ravno okoli njih. Tu se zbirajo zvesti sinovi majke Slave, da rešujejo važna državna, narodna in kulturna vprašanja ...«

Vir: Zavod za kulturo turizem in šport

Spomenik zmage

http://www.zkts-ms.si/sites/zktsms/files/styles/large/public/content/images/trg_zmage_2x.jpg?itok=1uBmIHg-Spomenik zmage je bil zgrajen po načrtih ruskega arhitekta Arončika iz belega cararskega marmorja v čast in slavo zmagovalcev 2. svetovne vojne: sovjetskih vojakov in jugoslovanskih partizanov.

Svečano so ga odkrili ob prisotnosti predstavnikov zavezniških sil 12. avgusta 1945. Zasnovan je kot grobnica, ki simbolizira obzidje Kremlja, pred katero stoji častna straža, nad njo pa se dviga mogočni obelisk z Leninovo podobo na bronasti medalji. Tu naj bi bili pokopani sovjetski vojaki, ki so padli v Pomurju, vendar so bili njihovi ostanki preneseni v skupne grobove na soboškem pokopališču.

Avtorja plastik dveh vojakov sta brata Zdenko in Boris Kalin. Topova na obeh stranskih ploščadih sta del takratne vojne opreme. Ob zlomu komunizma, ko je padlo mnogo podobnih spomenikov, se je ta ohranil kot svojevrsten simbol Murske Sobote in njene zgodovine, obenem pa ohranja spomin na žrtve, ki jih je terjala vojna.

Vir: Zavod za kulturo turizem in šport

Stolna cerkev sv. Nikolaja

http://www.zkts-ms.si/sites/zktsms/files/styles/large/public/content/images/4447012857_acb33af476_b_1.jpg?itok=sd2fexZsŽupna, danes stolna cerkev sv. Nikolaja se v virih prvič omenja 1297. Poznoromansko cerkveno jedro s kornim zvonikom izvira s konca 13. stol. V 2. pol. 14. stol. so ga prezidali v tristrano sklenjen, rebrasto obokan prezbiterij, s kamnoseško pomembnimi parlerijanskimi maskami ter poslikan z dvema plastema slikarij. Starejša plast poslikav naj bi nastala še pred sredo 14. stol., mlajša pa okrog 1370 in je zapisana gemerskemu, slovaškemu slikarju.

Piramidalno stopnjevana fasada se v višinski rasti in v jedru starega izoblikuje v mogočen, 60 m visok zvonik. Pročelje zaznamuje kompozicija petih niš s Szápáryjevim grbom ter polkrožno zarisan glavni vhod v cerkev s stiliziranim cvetličnim vencem. Zahodno partijo v notranjosti zapira orgelska galerija. Triladijska členitev je uglašena s psevdohistorističnimi prvinami, oprema pa izvira iz različnih madžarskih umetnoobrtnih delavnic. V osi glavnega oltarja je velika slika s patronom cerkve, sv. Nikolajem, ki obdaruje device, delo Matthisa Schifferja iz 1797. Interier odlično dopolnjujejo Kregarjevi in Bizovičarjevi vitraži. Namesto stranskih kapel je na južni strani ob zvoniku zgrajena grobnica patrona cerkve, soboškega grofa, na severni pa oratorij rakičanskega grofa s krstilnico in zakristijo.

Vir: Zavod za kulturo turizem in šport

Evangeličanska cerkev

http://www.zkts-ms.si/sites/zktsms/files/styles/large/public/content/images/evangelicanska-cerkev-2x.jpg?itok=bAh0Bo6KEvangeličanski kompleks s cerkvijo je bil zgrajen v neogotskem slogu v letih 1907 - 1910 po načrtih Ernőja Gereya. Dopolnjujeta ga dve stranski enonadstropni stavbi s poudarjenima vogaloma in trikotnimi členjenimi strešnimi čeli z dvojnimi okenskimi nišami in stolpiči.

Cerkev je bila zgrajena po vzoru cerkve v Nagyváradu (Oradea) iz opeke s tremi pročelnimi stolpi, izmed katerih osrednji zraste v visok zvonik. Okenska rozeta nad glavnim vhodom se ponovi v oltarnem delu s podobo Martina Lutra. Rebrast strop v notranjosti nosijo stebri, na katerih stojita tudi oba stranska balkona vzdolž ladje in orgelska galerija nad glavnim vhodom. Arhitekt je zasnoval tudi notranjo poslikavo, avtor oltarne slike Snemanje s križa pa je Jenő Bory.  

Vir: Zavod za kulturo turizem in šport

Zanimivost: Darovi sv. Miklavža Sv. Nikolaj (Miklavž), škof iz Mire v Mali Aziji, je zavetnik soboške stolnice, kjer si ga lahko ogledamo na oltarni sliki, delu Matthiasa Schifferja iz 1792. Na Miklavževo, 6. decembra, je v mestu največji kramarski sejem in ena od najlepših zgodb iz njegovega svetništva je našla prostor v mestnem grbu. Trem revnim dekletom je podaril mošnje zlata, da so se lahko poročila.

Vir: Zavod za kulturo turizem in šport