naravni
 
zgodovinski
 
reke

Zgodovina in kultura

Ljubljanski grad

Photo: Dunja WedamLjubljanski grad je najbolj opazna značilnost Ljubljane. Z grajskega Razglednega stolpa se ponuja najlepši razgled na mesto, v grajskih prostorih pa je na ogled več muzejskih postavitev in drugih razstav, med njimi Slovenska zgodovina, Kaznilnica in Virtualni grad. Na Gradu, na katerega se lahko pripeljete s tirno vzpenjačo, obratujeta tudi restavraciji Gostilna na gradu in Strelec.

Razgledni stolp ponuja najlepši razgled na Ljubljano in njeno okolico. Stoji na mestu nekdanjega Stolpa piskačev, porušenega leta 1813 po francoski zasedbi. Kasneje je tu stal signalni stolp, v katerem je živel čuvaj. Grajska kapela je eden najstarejših delov gradu. Zgrajena je bila v gotskem, kasneje pa prezidana v baročnem slogu. Opremljena je s freskami iz 15. stoletja, leta 1747 pa so jo poslikali tudi z grbi deželnih glavarjev in petih avstrijskih vladarjev.

Virtualni sprehod po grajski zgodovini vam predstavi arheološke najdbe in dognanja, arhitekturni razvoj Ljubljanskega gradu skozi obdobja ter grajske prostore. Projekcija traja 12 minut in je na voljo v slovenskem, angleškem, nemškem, italijanskem, hrvaškem, ruskem, francoskem ali španskem jeziku.

Oglejte si prostore gradu, ki so odprti za obiskovalce.

Prešernov trg

Photo by: Dunja WedamPrešernov trg se je razvil iz srednjeveškega križišča pred vhodom v obzidano mesto. V 17. stoletju so ob njem zgradili frančiškansko cerkev Marijinega oznanjenja, a so križišče preobrazili in ga tlakovali šele sredi 19. stoletja, potem ko so porušili mestno obzidje.

Po velikem potresu leta 1895 so ob trgu sezidali nove meščanske palače: Frischovo in Seunigovo hišo na začetku Čopove ulice, stavbo Centralne lekarne, za tem trgovino Urbanc, Hauptmannovo hišo in trideset let kasneje Mayerjevo palačo. Na drugi strani Ljubljanice so po načrtih graškega arhitekta Leopolda Theyerja v istem času zgradili Filipov dvorec in Kresijo.

V prvem desetletju 20. stoletja je bila v secesijskem slogu prenovljena Hauptmannova hiša, takrat pa je bila zgrajena tudi Urbančeva hiša, prva ljubljanska veleblagovnica in ena najlepših secesijskih stavb v mestu. Med obema vojnama je trg na južni strani zaokrožilo pročelje Mayerjeve veleblagovnice. S Plečnikovim Tromostovjem se je trg razširil čez reko in dobil današnjo podobo.

Prešernov spomenik je bil odkrit jeseni 1905 in je delo arhitekta Maksa Fabianija in kiparja Ivana Zajca. Spomenik prikazuje Prešerna in nad njim muzo pesništva, ki drži lovorovo vejico. Z enega od pročelij na bližnji Wolfovi ulici proti njemu simbolično zre kip Prešernove ljubezni Primičeve Julije.

Tromostovje

Photo by: Dunja WedamOsrednji kamniti most Tromostovja iz leta 1842 stoji na mestu nekdanjega lesenega, strateško pomembnega srednjeveškega mostu, ki je povezoval dežele severozahodne Evrope z Balkanom oziroma z jugovzhodno Evropo. Med leti 1929 in 1932 je Plečnik osrednjemu mostu dodal še dva mostova, namenjena pešcem in tako ustvaril edinstveno arhitekturno posebnost Ljubljane.

Z osrednjega mostu je Plečnik odstranil kovinsko ograjo in vse tri mostove opremil z masivno kamnito balustradno ograjo, na katero je razmestil svetilke. Z vsakega od stranskih mostov vodita po dve stopnišči na terasi ob reki. Tam je Plečnik dal zasaditi topole, katerih krošnje so svojevrsten dodatek podobi mostu.

Na desnem bregu most dopolnjuje trgovinica z darili na začetku Tržnic, na levem bregu pa kiosk. Tromostovje je obenem ključna točka, kjer se križata dve Plečnikovi urbanistični osi: vodna os in os, ki povezuje Rožnik z Ljubljanskim gradom. Tromostovje so leta 1992 temeljito prenovili.

Zmajski most

Photo by: Gregor Murn, MegagrafZmajski most, ki ga krasijo znameniti kipi zmajev, je najbolj znana podoba Ljubljane. Če se niste fotografirali z zmajem na Zmajskem mostu, velja, da niste zares obiskali Ljubljane. Kipi zmajev, ki delujejo nekoliko strašljivo in skorajda resnično (v kolikor seveda verjamete, da so zmaji lahko resnični), so mojstrovina, ki buri domišljijo, že odkar je bil most postavljen.

Most je tudi sicer povsem edinstvena stvaritev. Velja za izjemen tehnični spomenik ter za vrhunsko stvaritev secesijske arhitekture s preloma 19. in 20. stoletja. Zgrajen je bil v letih 1900 in 1901 in je bil prva prava železobetonska konstrukcija v mestu ter eden prvih, pa tudi največjih tovrstnih mostov v tedanji Evropi. Ob svojem odprtju je nosil ime Jubilejni most Franca Jožefa I, namesto kipov zmajev pa so bili sprva predvideni krilati levi. Secesijski videz mostu je delo dalmatinskega arhitekta Jurija Zaninovića, sicer učenca slovitega dunajskega arhitekta Otta Wagnerja, pri katerem je svojo ustvarjalno pot začel tudi Jože Plečnik.

Zmajski most je nadomestil starejšega, lesenega, imenovanega Mesarski most, ki je tam stal od leta 1819. Za sodobno zasnovo in železobetonsko konstrukcijo mostu so se pri mestni občini tedaj odločili predvsem zaradi varčevanja, saj je bila bistveno cenejša od bolj običajne kamnite.

Glavna tržnica - Plečnikove pokrite tržnice

http://www.visitljubljana.com/file/474312/plecnik-trznica-1.jpgNa Vodnikovem trgu, kjer je danes osrednja ljubljanska tržnica, je do potresa leta 1895 stal licej. Kasneje so pri mestni občini tu načrtovali gradnjo novega Magistrata, a so načrt spremenili potem, ko so ugotovili, da mesarske tržnice na bližnjem nabrežju ne ustrezajo več higienskim predpisom.

Arhitekt Jože Plečnik je novo tržnico, ki je bila zgrajena med letoma 1940 in 1944, zasnoval kot niza pokritih tržnic ob reki, v dveh etažah, ki s svojo ukrivljenostjo sledita njenemu toku. Vodno stran je opremil s polkrožnimi okni, na cestni strani je stavbi tržnic okrasil z dolgima vrstama stebrov. Celoten kompleks, ki odraža renesančne zglede, je dal pokriti s streho iz masivnih betonskih strešnikov. V vrzeli med obema deloma tržnice je načrtoval gradnjo monumentalnega pokritega Mesarskega mostu, ki naj bi povezoval tržno nabrežje s Petkovškovim nabrežjem, a ga niso zgradili.

Nekoliko pozneje so se odločili povezati Tržnico s Tromostovjem. Takrat je Plečnik zasnoval ob mostu cvetličarno, ki spominja na antični tempelj, za njo pa je tržnico razširil z dodatnim, odprtim stebriščem, pod katerim so danes stojnice z začimbami in izdelki domače obrti.

Stari in Gornji trg

http://www.visitljubljana.com/file/68401/gornji-trg.jpgStari trg je bil najstarejši poseljen del srednjeveškega mesta. Nadaljuje se v Gornji trg, ki se vzpenja do vznožja Grajskega griča. Oba trga, tako kot Mestni trg (vsi trije skupaj obsegajo jedro najstarejšega, nekdaj srednjeveškega dela Ljubljane), objemata vznožje Grajskega griča in sta tipično girlandaste oblike. Hiše so, podobno kot na Mestnem trgu, na ulično stran večinoma baročne, v notranji strukturi srednjeveške. Številne so bile predelane v 17. in 18. stoletju in takrat povezane s sosednjimi. Štiri hiše ob Gornjem trgu  so s svojimi, proti ulici obrnjenimi slemeni, ohranile svojo srednjeveško orientacijo.

Na najširšem delu Starega trga, kjer se  odcepi Gornji trg, stoji Herkulov vodnjak, moderna interpretacija starejšega baročnega. Pred njim stoji znameniti Stiški dvorec. Velik del trga je do konca 18. stoletja zasedal jezuitski kolegij s cerkvijo sv. Jakoba. Ko je stavba kolegija pogorela, je na njenem mestu nastal današnji Levstikov trg.

Gornji trg se je v bližini današnjega predora pod grajskim hribom končal z mestnimi vrati, skozi katere se je nadaljevala cesta proti Dolenjski. Središče trga zaznamuje baročna cerkev sv. Florijana, zgrajena po letu 1672.

Mestna hiša (Magistrat, Rotovž)

Mestna hišaMestna hiša, imenovana tudi Magistrat ali Rotovž, danes sedež Mestne občine Ljubljana, je bila zgrajena v poznem 15. stoletju. Stavbenik je bil Peter Bezlaj. Sedanjo podobo je dobila med letoma 1717 in 1719, ko jo je dozidal ljubljanski stavbenik Gregor Maček st. po načrtih Carla Martinuzzija. Kasneje so stavbo večkrat prezidavali, najbolj temeljito po načrtih Svetozarja Križaja leta 1963.

Pročelje stavbe odraža beneški vpliv. V preddverju sta ohranjena še poznogotska plošča z grbom, ki je ostanek stare stavbe, in kip Herkula z levom iz poznega 17. stoletja, ki je nekoč stal na Herkulovem vodnjaku sredi Starega trga. V arkadah dvorišča je nameščen tudi Narcisov vodnjak, delo Francesca Robbe, ki je sprva stal na gradu Bokalce. Ob stopnišču je spomenik županu Ivanu Hribarju (1851 - 1941).

Vodnjak kranjskih rek - Robbov vodnjak

Photo by: Dunja WedamVodnjak treh kranjskih rek, ki stoji  na robu Mestnega trga, znan tudi pod imenom Robbov vodnjak, je eden najbolj znanih spomenikov baročne Ljubljane. Med letoma 1743 in 1751 ga je izdelal beneški kipar in arhitekt Francesco Robba (1698-1757). Kipar iz Benetk je večino življenja preživel v Ljubljani in velja za najboljšega mojstra kamna v baročnem času v Ljubljani.

Vodnjak je nastal po zgledu slovitih rimskih vodnjakov, trije kipi rečnih bogov, ki ga krasijo, verjetno predstavljajo tri kranjske reke: Savo, Ljubljanico in Krko. V tlorisu ima vodnjak obliko trilista ali starega mestnega pečata. Vodnjak je bil Robbovo zadnje delo v mestu. Po koncu gradnje se je umetnik, ki je medtem obubožal, preselil v Zagreb.

Kongresni trg

Photo by: Dunja WedamManjši trg je na tem mestu stal že v baroku, zelo temeljito  so ga preuredili za kongres Svete alianse leta 1821, po katerem je dobil tudi ime. Na južni strani trga je stavba Univerze, nekoč deželni dvorec, kjer je potekal omenjeni kongres. Nedaleč stran stoji stavba Slovenske filharmonije, ob njej  bidermajerska hiša, ki je sedež najstarejše slovenske založbe – Slovenske matice, ustanovljene leta 1894. Severni del trga zamejuje  klasicistično zasnovana stavba Kazine. V parku Zvezda, ki zavzema osrednji del trga, stoji več znamenitosti.

Med ostanki zidov antične Emone je na kamnitem stebru postavljena kopija pozlačenega bronastega kipa emonskega patricija, ki so ga leta 1836 našli poleg stavbe Kazine. V rimski Emoni je bilo na tem kraju grobišče. Grobišča v Emoni so po rimskem običaju stala izven mestnega obzidja. Ob kipu so bili žgani ostanki pokojnika in nekateri drugi predmeti. Slednji kažejo, da je bil pokojnik verjetno ugleden meščan, ki je živel v začetku 2. stoletja, v času vladavine cesarja Trajana. Na drugi strani parka stoji slikovit glasbeni paviljon. Sidro, ki stoji na podstavku sredi parka, so postavili leta 1954, po priključitvi Primorja Sloveniji.

Mestni muzej Ljubljana – MGML

Foto: Dunja WedamMestni muzej Ljubljana domuje v Turjaški palači, arhitekturnem spomeniku, ki hrani večtisočletno kulturno dediščino ljubljanskega prostora - od 4500 stare prazgodovinske koliščarske naselbine do današnje privlačne prestolnice Slovenije, od antičnega mesta Emona do sedanjega gospodarskega, političnega, upravnega in ustvarjalnega središča. Mestni muzej Ljubljana skrbi za ohranjanje, preučevanje in popularizacijo ljubljanske zgodovine in kulturne dediščine. Zbirka muzeja obsega več kot 200.000 enot iz več tisočletne dediščine, kamor sodi tudi najdba 5200 let starega najstarejšega lesenega kolesa z leseno osjo na svetu ter okoli 40.000 leta stara lesena puščica.

Pod sodobno prenovljeno renesančno palačo se nahaja rimska cesta iz 1. stoletja, na ogled pa vabijo stalna razstava Obrazi Ljubljane, občasne razstave ter številni dogodki, delavnice, koncerti, predavanja in vodstva namenjena družinam in odraslim. Ogled stalne in občasnih razstav v Turjaški palači lahko obiskovalci sklenejo s postankom v muzejski kavarni in z nakupom spominka v muzejski trgovini. V toplejši polovici leta pa so obiskovalci vabljeni tudi na arheološko krožno pot v središču Ljubljane, poimenovano Arheološki park Emona. Odpiralni čas: od torka do nedelje 10.00-18.00, četrtki 10.00-21.00. Muzej je zaprt ob ponedeljkih ter 25. decembra in 1. januarja.

Narodna galerija

Photo: Dunja WedamNarodna galerija je osrednja slovenska galerija za starejšo umetnost in hrani največjo zbirko likovnih del od visokega srednjega veka do 20. stoletja. Poleg stalnih zbirk Umetnost na Slovenskem in Evropski slikarji so v galeriji na ogled tudi občasne razstave. V Narodni galeriji je na ogled tudi ena največjih baročnih umetnin Ljubljane, originalni Vodnjak treh Kranjskih rek Francesca Robbe. Na njegovem prvotnem mestu, pred Mestno hišo, danes stoji kopija. Galerija se ponaša še z obsežno knjižnico, hrani pa tudi zbirki plakatov in koledarjev ter osebne arhive slovenskih umetnikov.

Stalna zbirka Umetnost na Slovenskem obsega najpomembnejša umetniška dela, ki so bila ustvarjena v slovenskem prostoru od 13. do prve četrtine 20. Stoletja. Na ogled so dela kiparjev in slikarjev iz obdobij gotike, baroka, klasicizma, romantike, realizma in impresionizma. Stalna zbirka Evropski slikarji hrani nekaj več kot 100 del znanih in manj znanih slikarjev različnih evropskih umetniških šol in tradicij, med njimi italijanskih, španskih, francoskih, flamskih in holanskih, nemških in srednjeevropskih ter umetnikov 19. in 20. stoletja. Izbrana dela so na ogled v okviru stalne zbirke Umetnost na Slovenskem. Odpiralni čas: od torka do nedelje 10.00-18.00, vsak prvi četrtek v mesecu 10.00-20.00, ponedeljek zaprto.

Narodni muzej Slovenije

Photo: Dunja WedamOsrednji slovenski zgodovinski muzej hrani številne predmete z območja Slovenije, ki sodijo v sam vrh svetovne kulturne dediščine. Med njimi gotovo izstopa 60.000 let stara neandertalčeva piščal iz Divjih Bab. Muzej domuje v novorenesančni palači v središču Ljubljane, zgrajeni med letoma 1883 in 1885 po načrtih stavbenika Viljema Trea. Zgodovina muzeja sega že v leto 1821, ko je bil ustanovljen kot Deželni muzej za Kranjsko.

Stalne razstave: Prazgodovinski zakladi Narodnega muzeja Slovenije - Na ogled so najlepše in najpomembnejše arheološke najdbe iz prazgodovinske zbirke Narodnega muzeja Slovenije, med njimi slovita neandertalčeva piščal iz Divjih bab, ki velja za najstarejše glasbilo na svetu, znamenita situla iz Vač idr., Rimske zgodbe s stičišča svetov - Predstavljene so arheološke najdbe iz časa, ko je bilo ozemlje današnje Slovenije del Rimskega imperija. Razstava je bila pripravljena ob 2000-letnici mesta Emona, ki je stalo na območju današnje Ljubljane in Rimski lapidarij - Lapidarij obsega zbirko več kot 200 kamnitih spomenikov z rimskimi latinskimi napisi, večinoma s področja nekdanje Emone in Ižanskega kota, pa tudi s Trojan, Zasavja ter z Dolenjske.

Slovenski etnografski muzej

http://www.visitljubljana.com/file/1346389/sem-1.jpgSlovenski etnografski muzej kot osrednji etnološki muzej s slovenskimi in zunajevropskimi zbirkami s področij materialne, socialne in duhovne kulture skrbi za njihovo ohranjanje, preučevanje, spoznavanje in razumevanje. Nastal je leta 1923 z ločitvijo od Narodnega muzeja. Začetki muzeja se navezujejo na nastajanje zbirk v okviru Deželnega muzeja za Kranjsko (ustanovljen 1821).

Prek letnega cikla razstav in drugih prireditev - slovenskih (tudi zamejskih in izseljenskih), drugih evropskih in zunajevropskih - izobraževalnega programa in publikacij muzej predstavlja tradicijsko kulturo na Slovenskem in o kulturah nekaterih drugih ljudstev sveta. Razstavni predmeti in dejavnosti muzeja obsegajo tako materialno kulturno dediščino vsakdanjih in prazničnih načinov življenja kot tudi dediščino znanj, vrednotenj, tehnik, modrosti in ustvarjalnosti. Muzej obiskovalcem ponuja še ogled tkalske delavnice, muzejsko trgovino Lectarija in kavarno.

Stalna razstava: Med naravo in kulturo predstavlja zakladnico slovenske in svetovne etnološke dediščine z več kot 3000 razstavljenimi predmeti. Stalna razstava: Jaz, mi in drugi; podobe mojega sveta predstavlja vmeščanje človeka med druge ljudi, v prostor in čas. Sedem poglavij razstave predstavlja različne principe vmeščanja, ki izhajajo iz človekove družbene narave, kakršno oblikuje okolje.

Moderna galerija

Photo: Dejan Habicht Moderna galerija Ljubljana je muzej slovenske moderne umetnosti. Na ogled ponuja stalno zbirko slovenske umetnosti 20. stoletja, poleg tega pa v njej potekajo tudi občasne razstave, na katerih se predstavljajo nove umetniške prakse. Moderna galerija je eno rednih prizorišč Mednarodnega grafičnega bienala, ki v Ljubljani poteka vsako liho leto.

Moderna galerija deluje tudi kot dokumentacijsko, študijsko, raziskovalno in izobraževalno središče, ki ponuja prostor za razpravo in posredovanje umetniške produkcije širšemu občinstvu. Odpiralni čas: od torka do nedelje 10.00-18.00, ponedeljki in prazniki zaprto.

Stolnica (Cerkev sv. Nikolaja)

http://www.visitljubljana.com/file/1142128/stolnica-3.jpgPrvotna cerkev, ki je stala na njenem mestu, prvič omenjena leta 1262, je bila triladijska romanska bazilika. Po požaru leta 1361 so jo gotsko preobokali. Po ustanovitvi ljubljanske škofije leta 1461 so jo večkrat dozidavali in preurejali. Leta 1469 so jo verjetno požgali Turki. Leta 1701 so jo podrli in zgradili novo, baročno dvoransko cerkev v obliki latinskega križa s stranskimi kapelami.

Načrte za slednjo je narisal jezuitski arhitekt Andrea Pozzo, gradnja pa je trajala do leta 1706. Na oboku križišča je bila prvotno naslikana navidezna kupola, saj so pravo uspeli zgraditi šele leta 1841. Med baročnim okrasjem so poleg fresk Giulia Quaglia (1703–1706 in 1721–1723) pomembni kipi štirih emonskih škofov pod nosilci kupole, delo kiparja Angela Puttija (1712–1713), njegova upodobitev stolnega dekana Janeza Antona Dolničarja (1715), ki je bil pobudnik gradnje nove stolnice, ter v prečni ladji levo oltarni angeli Francesca Robbe (iz let med 1745 in 1750) in bratov Paola in Giuseppa Groppellija (1711) na desni strani.

Številne umetnine v stolnici so nastale kasneje. Zanimiva je poslikava kupole iz leta 1844, delo Matevža Langusa. Od dopolnitev, narejenih v 20. stoletju, so izjemna glavna vhodna vrata z upodobitvijo zgodovine Slovenije, ki jih je ob 1250-letnici krščanstva napravil kipar Tone Demšar, ter stranska vrata s portreti škofov, delo kiparja Mirsada Begića.

Frančiškanska cerkev

Photo: B. BajželjPodobo Prešernovega trga najbolj zaznamuje Frančiškanski samostan s cerkvijo Marijinega oznanjenja. Do konca 18. stoletja so v njem bivali avguštinci. Cerkev je bila zgrajena v letih med 1646 in 1660, njeno pročelje pa je bilo dokončano okrog leta 1700, predelano v 19. stoletju ter prenovljeno 1993. Nad pročeljem stoji Marijin bakren kip, njen največji kip v mestu.

Cerkev krasi monumentalni glavni oltar kiparja Francesca Robbe, postavljen v sredini 18. stoletja. Sredi 19. stoletja je notranjost cerkve s freskami poslikal Matevž Langus. Današnjo podobo je notranjost dobila po potresu leta 1895. Strop cerkve je med letoma 1935 in 1936 s freskami poslikal Matej Sternen. V posebni kapeli je Plečnikov križ.

Cerkev sv. Frančiška

Photo by: B. Jakše & S. JeršičSamosvojo zasnovo Cerkve Sv. Frančiška je arhitekt Jože Plečnik izpeljal iz svojega načrta za Cerkev presvetlega Srca Jezusovega v Pragi, ki jo je zgradil leta 1922. Cerkev Sv. Frančiška je bila zgrajena v letih od 1925 do 1927. Njeno jedro, prekrito s položno streho, dopolnjuje zvonik, prizidan leta 1931. Podoba zvonika je zelo značilna. Posebej tipični sta nadstropji z vrstama stebrov povsem na vrhu, nad katerima se dviguje streha zvonika.

Glavni vhod poudarja monumentalno stebrišče z odprtim timpanonom. Notranjost cerkve je nevsakdanja. Osrednji, centralni prostor okvirja vrsta monumentalnih opečnih stebrov, za katerimi je ob stenah dovolj prostora za obhod. Veliki oltar je odmaknjen od cerkvene stene in stoji ob stebrišču. Na obeh straneh ga, prav tako postavljena ob stebre, dopolnjujeta stranska oltarja. Pozneje, ko je cerkev že služila svojemu namenu, ji je Plečnik občasno dodajal nove elemente. Tako jo je opremil z lestenci, po drugi svetovni vojni je s pomočjo učencev uredil še kapelo Žalostne Matere božje, krstilnico in zakristijo.

Vir: Turizem Ljubljana

Zanimivost:Legenda o nastanku Ljubljane - Ljubljano naj bi, kot govori legenda, ustanovil mitološki grški junak Jazon, ki je kralju Aitesu ukradel zlato runo, nato pa s tovariši Argonavti na ladji Argo pobegnil prek Črnega morja v reki Donavo in Savo vse do Ljubljanice. Tam so Argonavti razstavili ladjo, jo prenesli do Jadranskega morja, kjer so jo spet sestavili in se vrnili v Grčijo. Na poti k morju, ob izviru reke Ljubljanice, so se ustavili ob velikem jezeru in barju, kjer je živela pošast. Jazon se je spoprijel s pošastjo, jo premagal in ubil. Ta pošast naj bi bila Ljubljanski zmaj, ki danes domuje vrh grajskega stolpa v ljubljanskem mestnem grbu.

Vir: Turizem Ljubljana