naravni
 
zgodovinski
 
reke

Narava

Zelena Ljubljana

Ljubljanica riverbanks in the city centre (photo: Mostphotos)Ljubljana je mesto, ki se ponaša z odlično ohranjenimi zelenimi površinami in številnimi prijetnimi zelenimi kotički celo v samem središču mesta. Slikovita nabrežja Ljubljanice, ki jih je uredil arhitekt Jože Plečnik, so obdana z drevesi in, predvsem v Krakovem in Trnovem, tudi s travnatimi površinami. V neposredni bližini je eden najstarejših botaničnih vrtov v Evropi.

Ljubljanski grad kraljuje na zelenem griču nad zgodovinskim delom mesta, na katerem najdete tudi sprehajalne poti in rekreacijske naprave v senci dreves. V samo središče mesta sega tudi Park Tivoli, osrednji in najlepši mestni park.

Ena od posebnosti Ljubljane je tudi 35 kilometrov dolga Pot spominov in tovarištva, ki obdaja mesto tam, kjer ga je v času druge svetovne vojne obkrožala vojaška zapora z bodečo žico.

Zanimivost: Evropska komisija je junija 2014 podelila Ljubljani naziv zelene prestolnice za leto 2016 zaradi "dvigovanja okoljske zavesti med meščani, trajnostne strategije "Vizija 2025", implementacije vrste zelenih mestnih ukrepov v zadnjem desetletju ter impresivnega omrežja javnega prometa."

 

Park Tivoli

Photo by: Stane JeršičTivoli je največji in najlepši ljubljanski park, ki sega v samo središče mesta. Po načrtu, ki ga je leta 1813 pripravil francoski inženir J. Blanchard, je nastal iz parkov, ki sta obdajala grad Podturn ter Cekinov grad. Meri približno 5 km2. Razdeljen je na tri drevorede, nasajene s kostanji. Njegovo ureditev s posameznimi cvetličnimi parterji in zanimivimi drevesi dopolnjujejo številni kipi in več fontan. Območje parka se z vrsto sprehajalnih poti in trim stezo, ob kateri so postavljene naprave za vadbo na prostem, nadaljuje v pobočje Rožnika.

Slikovito Jakopičevo sprehajališče v osrednjem delu parka, danes znano tudi po razstavah fotografij velikega formata, ki so na prostem na ogled vse dni v letu, je uredil arhitekt Jože Plečnik. Leta 1929 so po načrtih Stanka Bloudka na vzhodnem robu parka Tivoli zgradili letno kopališče Ilirija, tedaj najsodobnejše v kraljevini Jugoslaviji. Po Bloudku so kasneje poimenovali športni park pod Cekinovim gradom. Tam so uredili igrišča za tenis, košarko, kotalkanje ter otroško igrišče. Zasnoval ga je arhitekt Marjan Božič. Leta 1965 so po načrtih istega arhitekta zgradili dvorano Tivoli, namenjeno športnim prireditvam in večjim koncertom. V bližini je dvorana s pokritim bazenom, fitnesom, kegljiščem, zgrajena leta 1973 po načrtih Fedje Koširja.

Botanični vrt

Photo by: Jože BavconBotanični vrt v Ljubljani deluje že od leta 1810 in je naša najstarejša kulturna, znanstvena in izobraževalna ustanova z nepretrganim delovanjem. V njem je preko 4.500 vrst, podvrst in oblik, od katerih je več kot tretjina domačih, ostalo pa so rastline iz različnih predelov Evrope in ostalih kontinentov. Vrt sodeluje z več kot 270-mi botaničnimi vrtovi iz celega sveta. Ukvarja z znanstveno-raziskovalno in pedagoško dejavnostjo. Ima pomembno nalogo pri vzgoji in varovanju endemičnih in ogroženih (prizadetih, ranljivih in redkih) vrst našega ozemlja.

Tropski rastlinjak: V velikem tropskem rastlinjaku si lahko ogledate rastlinski svet tropske džungle. V rastlinjaku, ki je bil zgrajen ob 200-letnici Botaničnega vrta, je na ogled več kot 380 rastlinskih vrst iz različnih tropskih predelov sveta. Urnik: od 1. aprila do 31. oktobra: 7.00-19.00, od 1. novembra do 31. marca: 7.00-17.00 in od junija do avgusta: 7.00-20.00.

Ljubljanica in mostovi

Čevljarski most/ Cobbler's bridge, photo: D. WedamLjubljanica je bila vse od rimskih časov do uveljavitve železnice v sredini 19. stoletja glavna pot za trgovino in preskrbo. Na poti do Ljubljane reka prečka edinstveno naravno okolje Ljubljanskega Barja. Njena struga sodi med najpomembnejša arheološka najdišča v Sloveniji. Arheologi, ki so v njej našli predmete iz različnih zgodovinskih obdobij, od prazgodovine do novega veka, menijo, da je imela reka kultni pomen.

Ljubljana je mesto lepih in zanimivih mostov. Domnevajo, da je bil prvi most čez Ljubljanico zgrajen v rimski dobi. Arhitekt Jože Plečnik je odločilno zaznamoval podobo mesta, ko je uredil rečne bregove v starem mestnem jedru Ljubljane, ob reki zasnoval sprehajalne poti z drevoredi, med njimi Trnovski pristan z vrbami žalujkami in stopničastim sprehajališčem, ustvaril ali obnovil je tudi vrsto mostov na reki in pritokih: od Trnovskega, Čevljarskega do osrednjega Tromostovja, ki danes prispevajo k edinstvenosti podobe Ljubljane.

Nabrežja Ljubljanice so danes živahno družabno zbirališče s številnimi kavarnicami na prostem. Turistične ladjice ponujajo priložnost, da doživite staro mestno jedro z znamenitimi mostovi, slikovitimi pročelji stavb in nabrežji z druge perspektive. Med drugim se v poletnem času po središču mesta lahko popeljete celo s kanujem.

Živalski vrt Ljubljana

Photo by: Dunja WedamŽivalski vrt leži na južnem pobočju Rožnika in je v okolju naravnega gozda in travnikov del zaščitenega krajinskega parka. Od mestnega središča ga loči 20 minut hoje. V vrtu so zbrane živalske vrste z vseh kontinentov, ponaša pa se predvsem z vrstami, značilnimi za ta del sveta oziroma za področje, kjer se stikajo alpski, panonski in sredozemski svet.

Posebnost ljubljanskega živalskega vrta je, da si obiskovalci, predvsem otroci, v okviru dogodivščin, ki so namenjene predvsem družinam, lahko privoščijo zelo neposreden stik z živalmi. Živalski vrt organizira vrsto vodenih ogledov, programov in občasnih prireditev. Tako med drugim vsak dan lahko sodelujete pri hranjenju živali, se ob določenih dnevih udeležite nočnega ogleda živalskega vrta, se srečate s svojo najljubšo živaljo, postanete oskrbnik za en dan in še marsikaj.

Odprto vsak dan: maj, junij, julij in avgust 9.00-19.00,januar, februar, november in december 9.00-16.00, marec in oktober 9.00-17.00 in april in september 9.00-18.00.,

Labirint umetnosti

http://www.visitljubljana.com/file/345812/labirint_umetnosti-4.jpgPark v obliki labirinta v ljubljanskem predelu Fužin je bil zasnovan v okviru projekta Ljubljana - svetovna prestolnica knjige 2010. Park je posvečen literaturi in je s svojo posebno zasnovo namenjen predvsem branju. Pot po labirintu 500 dreves, novi znamenitosti Ljubljane, označujejo verzi na temo hoje kot umetnosti. V središču labirinta obiskovalca čaka bralni kotiček.

Rožnik

http://www.visitljubljana.com/file/63790/roznik-1.jpgIz Tivolskega parka potekajo sprehajalne in rekreacijske poti na vrh Rožnika, z gozdom pokritega hriba, visokega 391 m. Vrh je priljubljena izletniška točka Ljubljančanov že od prve polovice 19. stoletja. Nekoč je bilo na hribu zavetišče za gobavce, kasneje pa pribežališče mestnih prebivalcev pred epidemijami.

Na Rožniku je že v 16. stoletju stala cerkev Marijinega obiskanja, ki so jo v sredini 18. stoletja prezidali po načrtih arhitekta Zullianija. Pod cerkvijo so v začetku 19. stoletja odprli gostilno Pri Matiji. V gostilni je občasno stanoval najpomembnejši slovenski pisatelj Ivan Cankar. Danes je v stavbi nasproti gostilne na ogled Cankarjeva spominska soba. Po pisatelju so vrh Rožnika poimenovali Cankarjev vrh in na njem postavili pisateljev spomenik, delo kiparja Frančiška Smerduja.

Od mreže poti, ki prepredajo Rožnik, je najbolj zanimiva približno 3 km dolga Jesenkova pot, poimenovana po botaniku in genetiku Franu Jesenku (1875–1932). Ob njej je z napisi označenih 30 različnih drevesnih vrst, ki rastejo na tem območju. Nekatere med daljšimi rekreacijskimi potmi na Rožniku se nadaljujejo čez sosednji Šišenski hrib in vodijo vse do Mosteca, kjer sta priljubljen rekreacijski center in prireditveni prostor. Pod Rožnikom je živalski vrt.

Mostec

http://www.visitljubljana.com/file/1761401/mostec-mala.jpgMostec, ki leži na severozahodnem pobočju Rožnika ob Večni poti in v neposredni bližini Živalskega vrta, je ena najbolj priljubljenih rekreacijskih točk v Ljubljani. Obiskovalcem ponuja sprehajalne poti po prijetnem gozdnatem terenu, sodobno opremljeno trim stezo, več pohodnih poti, ki vodijo na Rožnik ter bližnji Šišenski hrib, in možnost oddiha v gostišču ob smučarskih skakalnicah Smučarskega kluba Ilirija.

Gostišče Rekreacijskega društva Mostec obiskovalcem ponuja pijačo in prigrizke, ob njem so nameščene telovadne naprave in igrišče za otroke, na voljo pa so še balinišče, igranje badmintona in namiznega tenisa.

Iz Mosteca ni daleč do Cankarjevega vrha na Rožniku, nekatere pohodne poti pa prek pobočij Rožnika vodijo tudi do parka Tivoli in središča mesta. Poti večinoma niso označene, zato svetujemo hojo po tistih, ki so bolj uhojene. Iz Mosteca na nasprotni strani Večne poti pridete do Koseškega bajerja in od tam na Pot spominov in tovarištva, ki obkroža celotno mesto. Del Poti spominov in tovarištva, ki vodi od Koseškega bajerja do Viča, velja za enega od najlepših. Ob njem so postavljene tudi telovadne naprave na prostem.

Severni mestni park Navje

Photo: Dunja WedamZa železniško postajo med Vilharjevo ulico, Železno cesto in Linhartovo ulico se nahaja Severni mestni park Navje, ki je sestavljen iz funkcionalno zelo različnih površin. Spominski park Navje, urejen v letih 1937 in 1938, sestavljata preurejeni starejši paviljon in spominski park, ki ga obdaja. V Spominski park Navje so bili prenešeni posmrtni ostanki in nagrobniki nekaterih slavnih Slovencev. Nekaj nagrobnikov so namestili v odprto klasicistično poslopje z arkadami, druge ob pokopališkem zidu, nekaj so jih razmestili po celotnem parku. Med redkimi grobovi, ki so ostali na prvotnem mestu, je bil tudi grob Plečnikovih staršev.

Po zadnji vojni je Plečnik štiri stebre, ki jih je sprva namenil stavbi Glasbene matice, prenesel na Navje in z njimi zaokrožil podobo spominskega parka, ki ima od leta 2001 status spomenika državnega pomena. Leta 2006 je bil zgrajen nov del Severnega mestnega parka. Zaznamujejo ga Deklica z rastočo knjigo in druge skulpture, ki poudarjajo kulturni značaj parka. Obiskovalci se lahko sprehajajo po krožni promenadi ali posedajo po številnih klopeh, ki so razporejene po vsej površini parka. Za najmlajše obiskovalce je na voljo igrišče z gugalnicami, tobogani in drugimi igrali.

Trnovski pristan

Photo by: Dunja WedamTrnovski pristan, ki ga je uredil arhitekt Jože Plečnik, je s svojimi velikimi kamnitimi stopnicami, ki se spuščajo proti reki, svojevrstna arhitekturna stvaritev in eno najlepših sprehajališč v Ljubljani. V zadnjih letih velja tudi za popularno družabno zbirališče. Predvsem med mlajšo generacijo se je prijel izraz, da gredo ob lepih, predvsem poletnih dnevih, posedet na "ljubljansko plažo".

Na območju med izlivom Gradaščice v Ljubljanico in Prulskim mostom so nekoč z ladij iztovarjali podpeški kamen, namenjen za gradnjo v mestu. Ko je arhitekt Jože Plečnik kasneje urejal obrežja Ljubljanice, je to območje preoblikoval v obrečno sprehajalno pot, ki jo poleg že omenjenih kamnitih stopnic zaznamujejo tudi vrbe žalujke. Pri obnovi Trnovskega pristana med leti 2007 in 2009 so bile dotrajane stare vrbe zamenjane z mladimi drevesi, prvotni elementi arhitektove zamisli pa so bili dopolnjeni z nekaterimi sodobnimi rešitvami. Tako so namestili izvirno zasnovane lesene klopi in uredili osvetlitev, zaradi česar Trnovski pristan znova slovi po svojem živahnem utripu.

Park Špica

Photo: Dunja WedamLe deset minut od centra Ljubljane se nahaja prenovljeno nabrežje Ljubljanice, ki je znano po imenu Špica (ime izhaja iz špičastega kopnega dela). Špica je bila nekoč ljubljansko kopališče in tudi danes je zaradi prijetnih zelenih in lesenih površin Špica videti kot plaža, kjer številni Ljubljančani in obiskovalci Ljubljane v lepih dnevih lovijo sončne žarke.

Leta 2009 je bil odprt tudi nov most, 38 metrov dolga Hladnikova brv na Špici, ki mesto povezuje z zelenim zaledjem, predmestjem in Botaničnim vrtom. Brv je zamišljena kot ultralahka struktura, namenjena pa je pešcem in kolesarjem.

Koseški bajer

Photo: Gregor MurnKoseški bajer je umetno jezerce na obrobju Ljubljane, ki je nastalo na nekdanjem izkopu gline. Danes predstavlja primer močvirnega naravnega okolja, v katerem živijo redke in ogrožene živalske ter rastlinske vrste. Okrog Koseškega bajerja je urejena sprehajalna pot s klopmi. Ob jezeru je tudi nekaj lesenih ploščadi in razglednih pomolov. V neposredni bližini je Pot spominov in tovarištva, ki poteka okrog Ljubljane.

Med živalmi, ki naseljujejo bajer, so posebej značilne žabe, številne dvoživke, več vrst rib, kačji pastirji, labodi in druge vrste ptic. Rastlinstvo zaznamujejo predvsem črne jelše, vrbe in nekaj vrst trsta na obrežju jezera.Na Koseškem bajerju je mogoč ribolov na krape, some, rdečeperke, ostiže, smuče in nekaj drugih vrst. Ribolovne dovolilnice so na prodaj v bližni Gostilni pri Cvičku. Ob bajerju tradicionalno potekajo tekmovanja ladijskih modelarjev. Kadar pozimi zamrzne, je bajer priljubljeno naravno drsališče.

Ljubljansko barje

Ljubljansko barje/ Marshes, photo: K. DolencRazprostira se v južnem in jugovzhodnem delu Ljubljanske kotline, med Škofljico, Igom, Podpečjo, Borovnico, Vrhniko, Drenovim Gričem in Brezovico in meri okoli 160 kvadratnih kilometrov. Njegovo podobo je soustvarila in jo še danes zaznamuje reka Ljubljanica.

Zaradi edinstvenih lastnosti močvirskih tal, pa tudi dna reke Ljubljanice so se na baru ohranila pričevanja vseh zgodovinskih obdobij in kultur. Voda je omogočila ohranitev organskih snovi, kot so les, tkanine, ostanki rastlin in okostja. Arheologi so našli več kot 10.000 predmetov iz več zgodovinskih obdobij, ki so shranjeni v ljubljanskih in nekaterih tujih muzejih. Najpomembnejše med najdbami je najstarejše leseno kolo na svetu, ki je bilo izdelano približno med leti 3350 in 3100 pr.n.š.

Koliščarji so živeli koliščih oziroma mostiščih, lesenih naselbinah, postavljenih na kole, zabite v dno močvirja ali jezera. Najstarejše naselje Koliščarjev je nastalo v času srednje kamene dobe (okoli leta 5000 p.n.š.), najmlajše pa je dočakalo bronasto dobo (približno 1000 let p.n.š.).

Zaradi tektonskih premikov, prelomov ter nanosov rek so na območju barja nastala močvirja in šotišča, v katerih so svoj življenjski prostor našle mnoge danes redke in zanimive rastlinske ter živalske vrste, posebej ptic in divjadi.

Zanimivost: Barje je zatočišče za v evropskem in svetovnem merilu ogrožene ter redke vrste ptic kot so Kosec (Crex crex), veliki škurh (Numenius arquata), prepelica (Coturnix coturnix), sloka (Scolopax rusticola), veliki skovik (Otus scops), repaljščica (Saxicola rubetra), kobiličar (Locustella naevia) in pepelasti lunj (Circus cyaneus).

Arboretum Volčji Potok

http://www.visitljubljana.com/file/5961/utrip-lj-izleti5.jpgArboretum Volčji Potok leži ob robu Kamniškega polja. Je najbolj obiskan botanični park v Sloveniji in je vreden ogleda v vseh letnih časih. Razprostira se na zemljišču, velikem 80 hektarov, v njem pa je posajenih 3.500 rastlin z vseh koncev sveta, tako trajnice kot tudi grmovne in drevesne vrste. Številni nasadi so zasnovani tako, da se različne rastlinske vrste med seboj dopolnjujejo, obenem pa se predstavljajo tudi v individualni lepoti. V arboretumu naj bi delovala tudi energetska polja, blagodejna za vsa človekova telesna energetska središča.

Kraj je bil prvič omenjen leta 1220, ko je tu stal grad. V 17. stoletju so pod bližnjim hribom postavili dvonadstropen dvorec, od katerega so danes ohranjeni in obnovljeni le vrtni paviljon, grajska kapela in stopnišče, ki vodi v nekdanji grajski park, na območju katerega je danes arboretum. Sredi borovega gozda se ob arboretumu razprostira veliko igrišče za golf, sredi katerega, ob manjšem jezeru, stoji klubska hiša. Vreden ogleda je tudi paviljon s stalno zbirko živalskih plastik akademskega kiparja Janeza Boljke.

Arboretum je odprt: marca: vsak dan 8.00-18.00, od aprila do avgusta: vsak dan 8.00-20.00, septembra: vsak dan 8.00-19.00, 1. - 27. oktobra: vsak dan 8.00-18.00, 28. oktobra - 4. decembra: vsak dan 8.00-16.30, 5. - 30. decembra: vsak dan od 10.00 do 20.00 in 31. decembra – 28. februarja: vsak dan 10.00 do 16.30.

Iški vintgar

http://www.visitljubljana.com/file/231024/iski-vintgar.jpgIški Vintgar je slikovita soteska, po kateri teče reka Iška. Njeno zanimivo podobo z deročo rečico, prodnimi sipinami, številnimi tolmuni in strmimi skalnatimi bregovi, ki ji ponekod dajejo videz pravega kanjona, so oblikovali močni tektonski prelomi.

Ob sprehodu po soteski si je mogoče ogledati številne zanimive kamnine, kot so dolomitski prodniki, prepredeni z belimi kalcitnimi žilicami, rdečkaste in zelenkaste zaobljene ploščice z rudnimi primesmi idr., ki pričajo o razgibani geološki zgodovini področja. K njenemu slikovitemu videzu pripomore tudi rastlinstvo, drevje, ki se s koreninami oprijema strmin, ter številne alpske rastline, kot so čvrst šaš, rododendron, dvocvetna vijolica, kranjski jeglič in kronice.

Kako uro hoda od Iškega Vintgarja je vredna ogleda partizanska bolnišnica, ki je bila ena prvih v Sloveniji, delovala je že aprila 1942. Bolnišnica je bila leta 1966 obnovljena. Od tam vodijo označene poti na Rakitno, Krim in Bloke.

Vir: Turizem Ljubljana