Narava

Pomen jam

V začetku devetdesetih so se začele priprave za ustanovitev Regijskega parka Škocjanske jame, zakon o parku pa je bil sprejet leta 1996. Leto kasneje je kot upravljavec parka pričel delovati javni zavod, ki ima danes 16 zaposlenih. Poleg tega, da sprejema programe varstva in razvoja parka ter stalno spremlja in analizira stanje naravne in kulturne dediščine, ima še mnoge druge naloge: skrb za prepoznavnost, raziskovalno dejavnost, izobraževanje, vzdrževanje infrastrukture, če naštejemo le najbistvenejše. Zelo pomembno je tudi sodelovanje z domačini, ki živijo na območju parka, predvsem s tistimi, ki znajo ustanovitev parka izkoristiti kot prednost.

Zanimivost: Hiter razvoj parka, ki je še do nedavnega sodil med demografsko in gospodarsko ogrožena območja, se med drugim odraža v številnih vključevanjih v razne mednarodne ustanove, s čimer pridobiva vse pomembnejšo vlogo pri sooblikovanju kakovostnejšega ekonomskega razvoja, tako znotraj divaške občine kot Krasa in Slovenije nasploh.

Park je bil ob prestopu v novo tisočletje vključen v Mrežo zavarovanih območij v Alpah, v organizacijo Europarc, prek katere smo se že nekajkrat udeležili mednarodnih delavnic in seminarjev, ter vpisan na še en seznam pod okriljem Unesca – ramsarski. Ta vključuje močvirja, ki imajo mednarodni pomen, zlasti kot prebivališča močvirskih ptic, Škocjanske jame pa so vanj uvrščene kot prvo podzemno mokrišče zaradi pomembnega naravnega habitata, ki vsebuje visoko specializirane in pogosto endemične vrste kopenskih in vodnih jamskih živali – med njimi tudi človeško ribico (Proteus anguinus).

Vir: Javni zavod park Škocjanske jame

Opis jam

Škocjanske jame so edinstven naravni pojav, delo reke Reke. Reka izvira v vznožju Snežnika in teče po površju okoli 55 kilometrov daleč. Ko doseže Kras, to je ozemlje iz apnenca, svoje struge ne poglablja več le mehansko (erozijsko), ampak tudi korozijsko – raztaplja apnenec. V prvem delu svoje poti po apnencu teče še po površju, po približno štiri kilometre dolgi soteski, ki se končuje z veličastno steno, pa izgine v podzemlje. Slepa dolina Reke je največja slepa dolina v Sloveniji. Kakih 200 m od ponorov se je v daljni preteklosti, najbrž v mlajšem pleistocenu, to je pred nekaj sto tisoč leti, nad jamo udrl strop in nastali sta udornici Velika (globoka do 165 m) in Mala dolina (120 m), ki ju ločuje naravni most, ostanek prvotnega jamskega stropa. Nad jamami, med steno nad ponorom in stenami Male doline čepi vasica Škocjan. Tik poleg hiš je še en vhod v podzemlje, 90 metrov globoko brezno Okroglica, ki se končuje malo nad podzemeljsko Reko.

V dnu Velike doline Reka dokončno izgine v podzemlje in se spet pojavi na površju 34 kilometrov stran, v izvirih Timave, nedaleč od obale Jadranskega morja. Del Škocjanskih jam, po katerem teče Reka - Šumeča jama je pravzaprav okoli 3,5 kilometra dolga, 10 do 60 metrov široka in prek 100 metrov visoka podzemna soteska. Vsi jamski rovi so dolgi približno 6 kilometrov, navpična razlika med najvišjim vhodom (Okroglica) in najnižjim človeku dostopnim mestom v jami – odtočnim sifonom – pa je 205 metrov. Na nekaj mestih se soteska razširi v podzemeljske dvorane. Največja med njimi, Martelova dvorana, je 308 m dolga, povprečno 89 m široka (največ 123 m) in povprečno 106 m visoka, z najvišjo točko stropa 146 m nad strugo Reke (Drole 1997). Ploščina največjega prečnega preseka v tej dvorani je 12000 m2, prostornina dvorane pa 2,2 milijona m3.

Vir: Javni zavod park Škocjanske jame