Za vsakim ovinkom kapniški raj

21 kilometrov rovov, galerij in veličastnih dvoran ponuja enkratno doživetje podzemnega sveta. Postojnska jama sodi med najbolj raznolike jamske sisteme na svetu.

V uro in pol trajajočem rednem obisku si lahko ogledate nekaj več kot 5 kilometrov turistično opremljenih rovov, pot pa vas bo peljala skozi neverjetno raznoliko jamsko »krajino«. Del slikovitega podzemnega labirinta si obiskovalci ogledajo s posebnega jamskega vlakca, skozi drugi del pa se sprehodijo peš, da lahko brez naglice občudujejo igrive kapniške oblike.

Vhodni del

Vhodni del je splet rovov, ki vodijo v podzemlje. V umetno razširjenem delu za restavracijo Jamski dvorec sta vhod v jamo in vstopna železniška postaja. Oba naravna dela pa služita kot izhoda iz jame. Na vhodnem delu se nahaja tudi Rov starih podpisov, kjer na stenah najdemo sledi o obiskovalcih že iz 13. stoletja. Najbolj veličasten je pogled na reko Pivko, ki mogočno teče v notranjost.

Stara jama

Stara jama imenujemo del jame, ki je bil odkrit leta 1818 in je po njem potekal prvoten turistični obisk. Po tem delu jame je danes delno speljana jamska železnica, ohranjeni pa so še predeli stare pešpoti. Je lepo zasigana, ponekod po stenah je še vedno videti sledove reke. Še posebej izstopa Kongresna ali Plesna dvorana, kjer so nekdaj prirejali veličastna slavja. Malo naprej iz Kongresne dvorane je nekdaj stal prvi podzemni jamski poštni urad, kjer so obiskovalci lahko kupili in odposlali razglednice. Postavljen je bil leta 1899 in je na tem mestu deloval do 1927, ko je bil prestavljen globlje v jamo.

Velika gora (Kalvarija)

Velika gora (Kalvarija) je podzemna dvorana, nastala s podiranjem stropa, o čemer priča vzpetina iz podornega kamenja in skalovja. V stropu je videti, kje so se rušile posamezne plasti apnenca. Skozi razpoke pronica voda in odlaga sigo v obliki kapnikov na stropu. Zaradi krušenja so ti v glavnem majhni in mlajši, medtem ko so na tleh orjaški stalagmiti, stari več kot milijon let. Z vrha je pogled še prav posebej lep, posebej na Ruski most. Pod Veliko goro je postaja jamske železnice, kjer potniki izstopijo in nadaljujejo svoj ogled peš.

Lepe jeme in Ruski rov

Lepe jame in Ruski rov sta rova, ki vodita proti severu in kjer se naravni del Postojnske jame konča. Konec Lepih jam je namreč z umetnim predorom povezan z Ruskim rovom, tako da obiskovalci naredijo pentljo in se vračajo pod Ruskim mostom. Lepe jame so najlepši in najbolj bogato zasigan predel Postojnske jame, ki se ponekod razširi v dvorane, ki imajo imena po značilnostih sige.

Prva je Dvorana cevčic, v kateri s stropa visijo druga ob drugi tanke prozorne cevčice iz kalcita, bele in prosojne. Strop dvorane spominja na kamniti dež, nekateri pa jo imenujejo tudi Špagetna dvorana.

Bela dvorana je dobila ime po izrazito beli sigi in belih kapnikih iz čistega kalcita, z zelo malo primesi. Tu najdemo tudi značilne ponvice. Nekatere med njimi so izredno velike, že prave kadi, ki držijo tudi po več tisoč litrov vode.

Malo manj bogato zasigana kot prejšnji dve – je Rdeča dvorana, kjer prevladuje siga rdečkaste barve. Barva sige je odvisna od primesi, ki jih prinese voda s površja ali iz skalne gmote nad jamo in jih odloži skupaj s kalcitom. Rdečo barvo dajo običajno primesi železa ali delci gline, črno pa mangana, ogljika ali temnih snovi iz prsti.

Izpod Ruskega mosta nadaljujemo pot proti Koncertni dvorani in v večji razširitvi rova zagledamo na levi strani simbol Postojnske jame, lepo kaneliran kapniški steber in poleg njega okoli 5 m visok bleščeče bel kapnik Briljant, ki je zaradi svoje osupljive lepote že desetletja simbol Postojnske jame. V ozadju so po stenah sigove zavese in slap iz sige Orgle, s stropa visijo drobni stalaktiti. Pogled, ob katerem kar jemlje dih.

Koncertna dvorana

Koncertna dvorana sodi med največje dvorane v Postojnski jami in lahko sprejme tisoče obiskovalcev naenkrat. Prirejanje koncertov ima tu že stoletno tradicijo in je še vedno zelo priljubljeno, saj to izredno okolje pričara čisto posebno vzdušje. Tu se obiskovalci lahko zadržijo dlje časa, kupijo spominke in nato odidejo na postajo pod dvorano ter se z jamskim vlakcem odpeljejo proti izhodu. V dvorani so urejeni garderobni in sanitarni prostori.

Kongresna dvorana

Dvorana je dobila ime po IV. mednarodnem speleološkem kongresu leta 1965, ki se je začel prav tu. Prej se je imenovala Plesna dvorana, saj so v njej kmalu po odprtju pričeli prirejati binkoštno slavje vsako leto na binkoštni ponedeljek. V jamskem arhivu zasledimo, da je bila prva taka prireditev organizirana leta 1825. Na ta dan je bila jama vedno slavnostno razsvetljena, Plesna dvorana še posebej, in v njej je bil ob spremljavi godbe organiziran binkoštni ples.

Vir: Postojnska jama