naravni
 
zgodovinski
 
reke

Narava

Reka Temnica

Temeniška dolina obsega poplavno ravnico in nizek svet ob reki Temenici, ki ga obroblja zaobljeno Dolenjsko gričevje, ki na severu prehaja v Posavsko hribovje na jugu pa v Suho Krajino. Ponikalnica Temenica je ustvarila največjo slepo dolino v Sloveniji, predstavlja pa tudi izrazito mejo med alpskim in dinarskim svetom.

Izvir ponikalnice Temenice se nahaja pri vasi Javorje južno od Litije, zaradi menjavanja geološke podlage pa na svoji poti do izliva v reko Krko Temenica dvakrat ponikne. Prvič ponika v ponore jugovzhodno od Trebnjega pri Dolenjih Ponikvah, ob visokih vodah v požiralnikih pod Sveto Ano, nato pa po več klilometrih podzemnega toka izvira v več izvirih pod visokim skalnim spodmolom Zijalo. Od tu naprej teče po desnem robu Mirnopeške doline do ponorov pod vasjo Vrhovo, kjer ponovno ponikne. Zadnjič na dan priteče v Luknji pri Prečni in se nato po nekaj kilometrih površinskega toka izliva v Krko.

Ponori reke Temenice pri Ponikvah

Temenica je najdaljša dolenjska ponikalnica, ki na svoji poti do izliva v reko Krko dvakrat ponikne, njena dolina pa velja za najdaljšo slepo dolino v Sloveniji. Izvira pod vasjo Javorje južno od Litije, v  zgornjem toku ima še alpske značilnosti, do ponorov pri vasi Ponikve (ponikve=požiralnik, to je kraj ponikanja vode v kraško podzemlje) teče  počasi in v mnogih zavojih večinoma po neprepustnih kamninah, tam pa prestopi na prepustne apnence in ponikne v več ponorih (ponor=požiralnik).

Prvi požiralniki se začno javljati pri Gorenjem Podborštu in za Dolenjo Nemško vasjo, nekateri so aktivni, druge  voda doseže le ob višjem vodostaju. Le najvišje vode dosežejo zadnje požiralnike v Risanici pod Sveto Ano, kjer sta dva večja požiralnika, Risanica in Velban kevder, ki imata v globini 20 metrov stalni jezerci podzemeljske vode. V podolju severno od Svete Ane je v nekoliko višjih legah še nekaj jam, morda nekdanjih požiralnikov iz časov ko je Temenica tekla proti vzhodu proti Bršljinksemu potoku in Igmanci.

Velika in Mala jama

http://www.slovenia.info/pictures/TB_attractions/1/2006/velika_jama_86549.jpgObe kraški jami, Velika in Mala jama, ležita južno od Trebnjega, na severni strani Bukovja v bližini Trebanjskega gradu in predstavljata del nekdaj obsežnega jamskega sistema. Med seboj se jami močno razlikujeta, kljub temu pa sta nastanka jam tesno povezana. Velika jama, ki je dolga 142 m se nahaja na nadmorski višini 432 m, višinska razlika med najvišjo in najnižjo točko pa znaša 16 m. V neposredni bližini Velike jame se na nadmorski višini 436 m nahaja Mala jama, višinska razlika med njeno najvišjo in najnižjo točko pa znaša le 1 m.

Mimo jam vodi po bukovem gozdu speljana pot na Vrhtrebnje, katere pričetek je pri Trebanjskem gradu. Po rahlo vzpenjajoči se poti pridete po približno 15 minutah hoje do skal, kjer skrenete desno s poti kakih 10 m proti Veliki jami, od koder pot nadaljujete po markirani poti do Male jame in naprej na Vrhtrebnje oz. Trebni vrh. V jamah imajo zatočišče netopirji, jame pa so lahko dostopne.

Vir: Občina Trebnje