nacionalni
 
naravni
 
gore
 
reke

ZABAVA IN ŠPORT

Pohodništvo

 Manj zahtevni sprehodi po dolinah Zadnjice, Zadnje Trente, Lepene, Lemovju, Vrsniku ali po Soški poti (1, 2, 3, 4) omogočajo odkrivanje kulturne dediščine in odmaknjenih, skritih kotičkov nedotaknjene narave. Nekoliko zahtevnejše ture v sredogorje pohodniku odkrijejo etnologijo planinskega pašništva na planinah Berebica, Zapotok, Trebiščina in obnovljeno planino Za skalo. Daljša pot vodi do Krnskega jezera in planine Duplje.

Poleg Krnskega jezera, so iz doline Trenta dostopna Kriška jezera na kraški planoti Kriški podi. Daljša tura vodi v dolino Sedmerih jezer, enega najlepših in prvih zavarovanih območij Triglavskega narodnega parka. Na številne okoliške gorske vrhove so urejene tudi bolj ali manj zahtevne zavarovane planinske poti.

Zanimivost: Tradicija gorskega vodništva v Trenti izvira že iz  druge polovice 19. stoletja, ko  je začelo naraščati zanimanje za gore, in precej Trentarjev se je proslavilo kot izvrstni gorski vodniki. Med najbolj znanimi so vodniki dr. Juliusa Kugyja, ki je bil izjemen gornik in je obiskal številna območja Alp, dolina Trenta pa mu je posebej ostala v srcu.

Zadnja Trenta in Planina Zapotok

Dolina Zadnja Trenta se odpira od Izvira Soče proti zahodu. Na začetku doline na desni strani se dviguje značilna piramida Jalovca. Dolino po obeh straneh zamejujeta gorska grebena. Zaključita se z Bavškim Grintavcem, ki izrazito dominira nad koncem doline. V amfiteatru Grintavca, ki se dviguje nad dolino, je planina Zapotok (opuščena leta 1970) s še deloma ohranjeno stavbo, ki pohodnikom nudi osnovno zavetje. Desna, položnejša stran doline je porasla z bukovim in macesnovim gozdom. Na levi strani se gorski greben strmo spušča proti dolini, kar ji daje poseben vtis neukročene divjine. Po dnu doline se razprostira prodišče Suhega potoka, ki si vsekakor zasluži svoje ime. Vanj se stekajo vode izpod Grintavca, vendar potok ponikne kmalu zatem, ko priteče v dolino. Potok v zatrepu doline, pod planino Zapotok, oblikuje tri Zapotoške slapove.

Zanimivosti: Ogled izvira reke Soče, ki sodi med najlepše kraške izvire v Julijskih Alpah. Do izvira se povzpnemo po stezi mimo Koče pri izviru Soče. Ogled Zapotoških slapov na koncu doline. Na planino Zapotok se povzpnemo po stezi, ki s poti v zadnjem delu doline zavije desno. Razpotje je označeno z usmerjevalnimi tablami. Pot do planine je strma in na manjšem odseku zavarovana s klini in jeklenicami.

Soška pot: Izvir Soče - Dom Trenta

Zgornji del Soške poti se prične ob Koči pri Izviru Soče in zaključi Na Logu v Trenti z ogledom Informacijskega središča Triglavskega narodnega parka. Nad Kočo pri izviru Soče si lahko ogledamo izvir reke Soče. Soška pot pa se pričenja tik pod kočo s prvo informacijsko tablo, ki predstavi njen potek in lokacije ostalih informacijskih točk. V zgornjem delu poti je postavljenih 7 podobnih informacijskih točk, ki predstavljajo zgodovino, kulturno in tehnično dediščino doline, naravne znamenitosti z značilnim rastlinstvom in živalstvom ter geološke posebnosti in gozdarstvo.

Zanimivosti: Ogled izvira reke Soče, ki sodi med najlepše kraške izvire v Julijskih Alpah. Ogled cerkvice Device Marije Lavretanske, ki jo je dal leta 1690 za rudarje sezidati lastnik rudnikov, grof Herman Attems. Stavba je bila predelana v začetku 20. stoletja, freske v notranjosti so delo Toneta Kralja (1945). Ogled Alpskega botaničnega vrta Juliana, najstarejši tovrstni vrt v Sloveniji, ki ga je 1926 ustanovil Tržačan Albert Bois deChesne. V vrtu uspeva okrog 600 različnih rastlin. Ogled Informacijskega središča Triglavskega narodnega parka, kjer so predstavljene naravne posebnosti edinega narodnega parka v Sloveniji ter bogata etnološka dediščina doline Trenta.

Soška pot: Markov most - Mala korita

Ta del Soške poti se prične pri Markovem mostu. Avto lahko parkiramo ob Gostilni Metoja in se peš odpravimo po glavni cesti do kampa Triglav ter zavijemo na cesto, ki se pred mostom spušča levo ob kampu. Od tu Soška pot nadaljuje naravnost po levem bregu, tik ob reki Soči. Soška pot vodi preko gozdov, travnikov in pašnikov mimo skalnih podorov ter večinoma tik ob ali nad reko Sočo z razgledi na okoliške vrhove. Vmes so štiri brvi, preko katerih lahko pot tudi skrajšamo. Ta del Soške poti je izredno slikovit, saj poteka preko razgibane in raznolike pokrajine. Številni dostopi do reke Soče omogočajo prijeten počitek v senci dreves in balvanov. Opremljena je z dvema informacijskima točkama o skalnih podorih in botaniki.

Soška pot: Mala - Velika korita Soče

 Pohod po Soški poti med malimi in velikimi koriti Soče pričnemo tik za mostom, ki vodi v Vas na skali (ob Turistični kmetiji Jelinčič in kampu Korita). Tu se pot odcepi desno takoj za mostom, kjer sledimo makadamski cesti do brvi. Ob brvi je informacijska točka o stavbni dediščini doline Trenta. Od tu dalje nas pot vodi ob levem bregu Soče vse do vasi Soča.

Reko lahko prečkamo preko mostu v vasi in si ogledamo cerkev sv. Jožefa ter za njo pokopališče avstrijskih vojakov, padlih v prvi svetovni vojni. Cerkev sv. Jožefa je bila sezidana leta 1718. Leta 1944 jo je preuredil in poslikal Tone Kralj. Notranjost cerkve je oblikoval v barvah slovenske zastave, pri upodobitvah pa je kot božje sovražnike upodobil tudi Hitlerja in Mussolinija.

Iz vasi Soča pohod nadaljujemo po levem bregu, tik ob reki Soči. Pod vasjo pridemo do pričetka naravne znamenitosti: Velikih korit Soče. V začetnem delu korit je viseča brv, ki ponuja pogled v 750 metrov dolga ter 10 – 20 metrov globoka, slikovita korita. Korita so ponekod široka zgolj 2 metra. Soška pot poteka tik nad koriti vse do njihovega zaključka na začetku stranske doline Lepena.

Soška pot: Lepena – Kršovec

Ogled zaključka Velikih korit Soče na začetku doline Lepena. Od parkirišča na desni strani ceste, ki vodi v dolino Lepena, je 5 minut peš nazaj proti glavni cesti Vršič – Bovec. Ogled bunkerjev nad reko Sočo, steza do njih je speljana tik nad brvjo, ki nas odpelje na desni breg reke.

Lemovje

Zapuščena vasica Lemovje je od vasi Soča oddaljena 45 minut hoje po planinski poti, ki vodi proti Bavškemu Grintavcu. V vasi ni več stalnih prebivalcev, a je vredna ogleda, saj je postavljena na slikovit plato pobočja Grintavca. Zapuščene kmetije sledijo značilni lokalni arhitekturi, opuščeni travniki so obdani s kamnitimi zidovi ali miri, ki so v dolini že redkost.

Planina Za skalo

Sicer opuščeno planino Za skalo je pred nekaj leti obnovil Triglavski narodni park. Prijeten senčen in nezahteven vzpon na planino vodi večinoma skozi gozd, proti koncu poti se gozd umakne nekdanjim pašnikom. Planina je čudovit spomenik visokogorske pastirske stavbne dediščine. Planina Za skalo je izhodišče za nekaj daljših planinskh tur, na primer preko Velikih vrat v dolino Triglavskih jezer, preko Oslove škrbine do Komne. Planina je priljubljeno izhodišče vodenih tur po brezpotjih. S planine se ponuja veličasten razgled na vas Vrsnik in Bavški Grintavec.

Krnsko jezero

Pot na Krnsko jezero se prične na koncu doline Lepena, ob planinskem domu Klementa Juga. Mulatjera se vije večinoma preko gozda, ki nam v vročih poletnih mesecih zagotavlja senco. Steza se ob gornji postaji tovorne žičnice zravna in po 15 minutah pridemo do Koče pri Krnskih jezerih. Do jezera je še kakih 15 minut nezahtevnega sprehoda mimo leta 1997 opuščenih, a še vedno dobro ohranjenih pastirskih stanov na planini Duplje. Steza vodi preko opuščenih pašnikov do Krnskega jezera, ki velja za naše največje visokogorsko jezero. Leži na višini 1391 metrov, je 400 metrov dolgo in na najglobljem mestu globoko 17 metrov. Jezero skoraj popolnoma poplavlja kotanjo v vznožju Krna, na katerega se odpira pogled prav z jezerskega brega.

Kriški podi

Kriški podi so zakraseli podi, ki se dvigajo nad dolino Trenta, med pobočji Pihavca, Bovškega Gamsovca, Stenarja, Križa in Razorja. Vidni so v značilni panorami iz Trente, še posebej Pogačnikov dom na Kriških podih (2050 m), ki je postavljen prav na njihov rob. Izpred koče je tako enkraten razgled na dolino Trenta.

Na Kriških podih so tri jezera. Ko se pot nekoliko zravna, lahko opazimo stezice, ki zavijajo desno. Po nekaj minutah hoje že uzremo tudi največje, Spodnje Kriško jezero. Ostali dve jezeri sta nad kočo. Gornje Kriško jezero je najvišje ležeče slovensko jezero, nahaja se na višini 2154 metrov. Kriški podi so izhodišče za številne planinske poti na okoliške vrhove.

Triglav / dolina Triglavskih jezer

Vzpon na Triglav iz doline Trente spada med najkrajše dostope, a kljub temu zahteva dobro fizično kondicijo in poznavanje gibanja v gorskem svetu. Še posebej takrat, kadar vremenske razmere niso najugodnejše. Predlagana pot je krožna, prične in konča se v dolini Zadnjice in traja 3 dni s prenočevanjem v planinskih kočah:

Zadnjica – Tržaška koča na Doliču

Pot se prične v dolini Zadnjice in vodi po udobni mulatjeri v smeri proti Luknji. Po dobri uri hoda iz zatrepa doline zavije na desno proti Tržaški koči na Doliču (2151 m). Koča stoji na sedlu med Kanjavcem in masivom Triglava, ponuja pa lep razgled na gorske verige, ki obkrožajo dolino Trenta. Koča je predvsem v poletnih mesecih zelo obiskana, saj stoji na pomembnem križišču planinskih poti.

Tržaška koča na Doliču – Triglav

Od koče nas najprej popelje mulatjera na zakraselo planoto Triglavski podi, od tam pa čez melišča do zahtevnejšega dela vzpona, ki je zavarovan z jeklenicami in klini. Pot se priključi poti iz Planike. Čez južna skalna pobočja Triglava se preko grebena vzpnemo na vrh.

Tržaška koča na Doliču – dolina Triglavskih jezer

Od Tržaške koče na Doliču nadaljujemo pot v smeri proti Hribaricam, oziroma proti Velemu polju. Ob vznožju Kanjavca se na levo odcepi pot proti Velemu polju in Planiki, naša pot pa vodi desno proti prevalu Čez Hribarice, ki leži med Kanjavcem in Mišeljskim Koncem. Pred nami je planota Hribaric, od koder se s sedla med Poprovcem in Vršaki spustimo do razpotja pri Zelenemu jezeru. Desno vodi pot proti Prehodavcem, mi pa nadaljujemo naprej v dolino Triglavskih jezer do koče (1685), ki leži ob Dvojnem jezeru. Nad dolino se na levi strani dvigujejo stene Zelnaric in Tičaric.

Koča pri Triglavskih jezerih – Zasavska koča na Prehodavcih

Od Koče pri Triglavskih jezerih se po isti poti vrnemo do Zelenega jezera in mimo Rjavega jezera proti Prehodavcem oziroma Zasavski koči. Pot vodi preko kraškega sveta do slemena, od koder se odpre eden najlepših razgledov v Julijskih Alpah. Do Zasavske koče je še nekaj minut hoje. Prenočimo v koči.

Zasavska koča na Prehodavcih – dolina Zadnjice (varianta: čez Trebiški dol v Trento)

V dolino Trenta se od Zasavske koče lahko spustimo po dveh poteh. V obeh primerih se pot najprej spusti čez meliščna in travnata pobočja, dokler po slabi uri hoda ne dosežemo razpotja. Prva pot zavije desno in nas pripelje na izhodišče naše ture: na parkirišče v dolini Zadnjice. Če pa nam vračanje točno na izhodišče ni tako pomembno, lahko izberemo tudi levo pot, ki nas večinoma po gozdni poti pripelje na Log v Trenti.

Dolina Zadnjice

Na razpotju zavijemo desno na sedlo Čez Dol, od koder se po grušču spustimo proti dolini. Pot ponuja lep razgled na zatrep doline Zadnjice in Luknjo ter okoliške stene. V zatrepu doline pridemo do gozdne ceste, po kateri se spustimo do parkirišča v dolini Zadnjice.

Trebiški dol

Na razpotju zavijemo levo proti udobni stezi mimo lovske koče, tik za tem se spustimo v gozd. Mulatjeri sledimo mimo opuščenih planin Trebiščina, Lepoč – kjer prečkamo potok – ter opuščene prestaje Krotica. Pod slednjo pridemo do prvih počitniških hišic, nekoliko nižje pa na gozdno cesto, ki nas pripelje v dolino. Po glavni cesti v nekaj minutah pridemo Na Log v Trenti.

Plezališča v dolini Trenta in okolici

V dolini Trenta sta za prosto plezanje opremljeni dve plezališči: Trenta, Pri Pavru ter alpinistično športno plezališče Zadnjiški Ozebnik. V bližnji okolici pa je tik pred Bovcem še plezališče Kal Koritnica ter plezališče na Vršiču. Primeren čas za plezanje je od pomladi do jeseni, v plezališču Kal Koritnica pa poleti. Razen Zadnjiškega Ozebnika, so plezališča primerna tudi za obisk družin z otroki.

Trenta (Pri Plajerju)

Plezališče je od vasi Trenta (Informacijsko središče TNP) oddaljeno 4,5 km v smeri proti Bovcu. Nahaja se na drugi strani Soče, nasproti galerije, ki glavno cesto varuje pred skalnimi podori iz Berebice. Smeri na balvanih so visoke okvirno 15 metrov. Na levem, nekoliko nižjem in širšem balvanu je 8 smeri, v razponu ocen težavnosti od 4a do 6a+. Na desnem balvanu je 7 smeri z ocenami od 6a do 7a. Večina smeri sodi med 4a in 6b+.

Pri Pavru

Plezališče je od vasi Trenta (Informacijsko središče TNP) oddaljeno 2,2 km v smeri proti Vršiču. Smeri so visoke med 15 in 40 metri. Za večino smeri je potrebna 60 metrska vrv, pri najdaljših smereh je sredi stene urejena veriga za spust. Plezališče ponuja 16 smeri težavnosti med 4a in 7c+, večina je v razponu med 4a in 6b+

Zadnjiški Ozebnik

tena Zadnjiškega Ozebnika je lepo vidna s parkirišča pred Informacijskim centrom TNP, levo za stavbo. V steni Zadnjiškega Ozebnika so s svedrovci opremljene, več raztežajev dolge smeri s kratkim dostopom in hitrim sestopom po vrvi. V steni je priporočljiva čelada, za vzpon pa 12 kompletov in dvojna vrv za spust. Smeri so visoke med 210 in 440 metri. V Ozebniku so štiri smeri: Gorska roža (višina 310 m), Kopiščarjeva (višina 440 m), Krajcarica (višina 2010 m) in Harlekin (višina 440 m).

Kal Koritnica

V vasi Kal Koritnica lahko pustimo avto na parkiriščih ob glavni cesti Bovec - Trenta. Dostop do plezališča vodi levo mimo avtobusne postaje do vodnega korita, kjer se tudi pričenja planinska pot na Svinjak. Od vodnega korita sledimo poti kakih 5 minut, potem pa se steza odcepi levo in po petih minutah pridemo do plezališča. Smeri so visoke med 7 in 35 metri, v treh sektorjih je opremljenih 23 smeri. Večinoma prevladujejo lažje, z ocenami od 5a do 6a, ostale segajo do ocene 7c+.

Vršič

Plezališče je v neposredni bližini vrha gorskega prelaza Vršič, tik nad potjo proti Zavetišču pod Špičkom. Parkirišča so urejena na prelazu, do plezališča je 10 minut hoje. Za sestop po smeri z več raztežaji je priporočljiva dvojna vrv. Smeri so visoke med 18 in 100 metri. V dveh sektorjih najdemo 35 smeri. Ocene težavnosti se gibljejo med 4b in 7b, 24 smeri je z oceno do 6b+.

Jahanje

Možnost terenskega jahanja na čistokrvnih lipicancih po tihih dolinah Triglavskega narodnega parka ob reki Soči in sončnih slemenih ponujajo v hotelski vasi Pristava Lepena. Začetnike vabijo v šolo jahanja, otroke pa čakajo prijazni valižanski poniji.

Goste, ki nimajo izkušenj z jahanjem, najprej spoznajo s konji, njihovimi značaji in navadami, naučijo jih čiščenja in osedlanja. Z umirjenim in prijaznim pristopom jih seznanijo z osnovami jahanja, ko postanejo že dovolj izkušeni, pa se lahko v spremstvu vodiča odpravijo na teren po gozdnih stezah in pašnikih.

Zanimivost: Trentarski sejem -  Svoj čas so v Trenti praznovali dva velika praznika: 26.7. sv. Ano, zavetnico Trente, in 8. septembra Mali šmaren, ko so priredili velik sejem predvsem plemenske živine. Danes smo oba praznika združili v sklop prireditev pod skupnim imenom Trentarski »senjem« (sejem), ki poteka zadnji teden v juliju.

Vir: Soca-Trenta