nacionalni
 
naravni
 
gore
 
reke

Narava

Izvir Soče

Izvir Soče je eden najlepših kraških izvirov v naših gorah. Vode, ki se zbirajo na območju Jalovca, Šit, Travnika in Mojstrovke, vrejo na dan iz jame s podzemnim jezercem ter skozi ozko sotesko, ki se kmalu razširi. Zaradi velikega strmca je tok Soče zelo razgiban. Pri izviru reke Soče se prične tudi 20 kilometrov dolga učna sprehajalna Soška pot.

Ogled Izvira Soče: 15 min. po markirani poti od Koče pri Izviru Soče. Pot je urejena in v zgornjem delu zavarovana s klini in jeklenicami. Priporočamo jo zgolj obiskovalcem z ustrezno obutvijo, odsvetujemo pa otrokom in starejšim.

Alpski botanični vrt Juliana

Ustanovitelj Alpskega botaničnega vrta je bil Albert Bois de Chesne. Leta 1925 je v Trenti kupil zemljišče, pri urejanju vrta so mu pomagali poznavalca alpske flore Henri Correvon in Lino Vaccari ter dr. Julius Kugy s podatki o nahajališčih redkih rastlin.

Spomladi leta 1927 je začel prinašati rastline z gora in jih presajati v vrt. Do leta 1947 je plačeval vsaj zasilne nagrade za vzdrževanje vrta. Po drugi svetovni vojni so vrt začeli obnavljati, leta 1949 je strokovno vodstvo v njem prevzel Prirodoslovni muzej Slovenije, pod njegovo upravo pa je prešel leta 1962. V zakon o Triglavskem narodnem parku je Alpski botanični vrt Juliana v Trenti vključen kot naravni spomenik. Danes je Juliana edini alpski botanični vrt v Sloveniji, ki živi že več kot 70 let.

Vrt leži 50 m nad cerkvijo sv. Marije, na pobočju Kukle, na nadmorski višini 800 m. Meri 2.572 m2. Največ rastlin so v alpinum prinesli iz Vzhodnih in Zahodnih Julijskih Alp, Furlanskega hribovja, s kraških košenic in predalpskega sveta, nekaj pa tudi iz Karavank in Kamniških Alp. Poseben del vrta je namenjen tujkam, ki so prišle iz Zahodnih Alp, Pirenejev, Apeninov, Atlasa, Kavkaza. Prvi vrtnar je bil Anton Tožbar, ki ga je Bois de Chesne poslal na šolanje v Padovo, pri delu v vrtu mu je pomagala Ančka Kavs. Njuno delo sta nadaljevala Tožbarjeva hčerka Marija in njen mož Jože Završnik, po njegovi smrti pa sin Klemen Završnik.

Juliana je najlepša v maju in začetku junija, vendar je v njej polno drobnih, morda manj opaznih rastlin, ki so enako lepe in vredne ogleda od pomladi do jeseni.

Šunikov vodni gaj

LTO Bovec je v sodelovanju s Turističnim društvom Soča - Lepena pripravil krajšo tematsko pešpot Šunikov vodni gaj. Obiskovalci se lahko sprehodijo po okoli tri kilometre dolgi krožni poti sami ali pa v spremstvu predstavnikov turističnega društva. Pešpot se začne pri Kampu Klin v dolini Lepene in krajši čas teče po lokalni cesti. Nato zavije preko brvi pri Tonšču na desno stran reke Lepenice, krene v gozd in se vzpenja do slapa na Lepenici. Tam zavije in se mimo starega mlina vrne na izhodišče. Pot ni zahtevna, primerna je tudi za manj vešče pohodnike. Označena je z markirnimi tablami, na katerih so izpisane šifre za sprehajalne in kolesarske poti.

Soška pot

Soška pot je parkovna učna pot, ki vodi obiskovalce Triglavskega narodnega parka ob Soči od njenega izvira proti Bovcu. Povezuje steze in mirne, manj znane dele doline, stran od ceste in hrupa. Soča je smaragdna nit poti ter ponuja ogled vseh znanih in manj znanih naravnih vrednot in kulturne dediščine v dolini. Posebna zanimivost so slikovite brvi, po katerih večkrat prečkamo reko.

Celotna pot od izvira Soče po dolini Trente vse do meje parka pri Kršovcu je dolga okrog 20 kilometrov. Na meji parka Soška pot preide v eno od bovških sprehajalnih poti in nas privede v Bovec. Obisk Soške poti lahko prilagodimo svojemu času in namenu ter si ogledamo samo tisti del, ki nas najbolj zanima. Pot je označena z značilnimi informacijskimi stebrički Triglavskega narodnega parka, na 16 informacijskih točkah pa so pojasnjevalne table. S Triglavskim narodnim parkom se lahko dogovorite tudi za strokovno vodenje.

Triglavski narodni park vas vabi, da Soško pot doživite nekoliko drugače. Vsak četrtek v juliju in avgustu se lahko pridružite vodniku, ki vas bo popeljal po njenem zgornjem delu. Za najavljene skupine najmanj 5 ljudi organizirajo vodenje kadar koli. Izlet ni težaven, potrebna je dobra obutev in zaščita pred dežjem in vetrom. Pohod traja okoli tri ure.

Korita Mlinarice

Mlinarica, hudourni potok, je izdolbla kilometer dolgo in sto metrov globoko sotesko, ki se pred sotočjem s Sočo zoži v edinstvena korita. Na ustju je 8 metrov visok slap.

Zaradi skalnega podora je ogled Milnarice možen le do vstopa v sotesko.

Velika korita Soče

Najznamenitejša korita izdolbe Soča pri vasi Soča, kjer se Velika korita, dolga 750 metrov, zajedajo do 15 metrov globoko med ponekod le 2 metra razmaknjene bregove. Korita si je moč ogledati z brvi, njihov zaključek pa na začetku doline Lepena.

Malo višje, ob odcepu proti Vrsniku in Vasi na skali, oblikuje Soča še Mala korita. Ta so dolga 100 metrov, globoka do 6 metrov in ponekod ožja od 1 metra.

Zanimivost: Soška postrv je endemna sladkovodna ribja vrsta Jadranskega porečja. V Sloveniji naseljuje Sočo s pritoki, Reko in Rižano. Značilnosti soške postrvi sta velika glava in tipičen marmorni vzorec na sivobeli podlagi. Vzorec je lahko temno siv, rjav, olivno zelen, bakreno rdeč ali celo rumeno rjav. Pri različnih tipih soške postrvi je med marmornim vzorcem lahko več ali manj rdečih pik in peg. Običajno zrase do velikosti 50 – 70 cm, doslej največja soška postrv je merila 121 cm in tehtala 25 kg.

Vir: Soca-Trenta