naravni
 
zgodovinski
 
reke

Zgodovina in kultura

Samostan Kostanjevica

V neposredni bližini mestnega središča Nove Gorice, na 143 m visokem griču na Kostanjevici, se nahaja cerkev Gospodovega oznanjenja Mariji in k njej prizidan frančiškanski samostan. Na Kapeli, kot temu kraju pravijo domačini, stoji staro božjepotno svetišče s pestro zgodovino in bogatimi zakladi preteklosti. Samostanska knjižnica se imenuje po patru Stanislavu Škrabcu, največjem slovenskem jezikoslovcu, ki je na Kostanjevici živel več kot 40 let. Na prvem mestu velja omeniti kakih 30 prvotiskov (inkunabul), bogate pa so tudi zbirke od 16. do 19. stoletja. Med njimi je pomembnejša slovnica Adama Bohoriča 'Articae horuale' z avtorjevim posvetilom.

Zanimivost: Kulturno zgodovinsko podobo Kostanjevice označuje tudi grobnica, kjer so pokopani zadnji potomci francoske kraljeve rodbine Burbonov. Ob julijski revoluciji leta 1830 so odstavili kralja Karla X. Burbonskega in ga skupaj z družino pregnali iz Francije.

Vrtnice Burbonke

Maja leta 2004 je bila na nekdanjem samostanskem vrtu ob južni fasadi samostanskega zidu odprta zbirka vrtnic iz skupine burbonk. Zbirka je ena najpopolnejših in največjih zbirk vrtnic burbonk na svetu. Občudujejo jo domačini, pa tudi ljubitelji cvetja in strokovnjaki od drugod. Vrtnica iz grba Mestne občine Nova Gorica v Kostanjeviški zbirki burbonk zažari v popolni naravni lepoti in od pomladi do pozne jeseni bdi nad mestom vrtnic – Novo Gorico.

Grad Kromberk

Naselje Kromberk se je v srednjem veku imenovalo Stran, to ime najdemo v listini, s katero je leta 1206 goriški grof Manjhard II. daroval deset kmetij Henriku Dornberškemu. Omenjeni plemič je nato sezidal grad, na istem mestu, kjer stoji sedanji grad. Leta 1609 je Loke in Stran kupil od Dornberžanov Ivan Marija Coronini. Ob nakupu mu je vladar podelil sodno pristojnost I. stopnje in plemiški naslov "von Cronberg". Pozidal je grad, naselje Stran pa je dobilo ime Kromberk.  Grad Kromberk zavzema dominanten položaj nad istoimenskim naseljem, postavljen pa je na nadmorski višini 116 m. V tlorisu je tipična renesančna stavba, sestavljena iz osrednjega poslopja skoraj kvadratnega tlorisa, ki ima na vogalih štiri stolpe. V sedanji obliki je bil grad Kromberk zgrajen v začetku 17. stoletja, po zgledu severnoitalijanske arhitekture 16. stoletja.


Sveta Gora

Sveta Gora je pomembno sakralno središče z bogato romarsko tradicijo. Stoji na križišču Vipavske in Soške doline oziroma ob prehodu goriške ravnine v Furlanijo. S svojo nadmorsko višino 682 m nudi veličasten razgled na Julijske Alpe, Trnovski gozd, Kras in vse do morja, proti zahodu pa na Brda, Furlansko nižino, Karnijske alpe in Dolomite. Na Sveti Gori je bilo prvo svetišče izpričano že v srednjeveških virih iz let 1368, 1376, 1382 in 1383, več podatkov pa je znanih o drugi svetogorski cerkvi, ki je bila zgrajena v času med 1514 in 1544, torej v letih, v katerih je nastalo izročilo o Marijinih prikazovanjih Urški Ferligoj iz Grgarja. To je spodbudilo številna romanja iz vseh bližnjih dežel.

Solkanski most

Solkanski most je znamenit ločni most čez reko Sočo v Solkanu na bohinjski železnici Jesenice - Nova Gorica. S svojim 85 m dolgim lokom je že od nekdaj velika posebnost. Načrt za most je izdelal R. Jaussner, gradnjo pa je vodil L. Orley. Dolžina celotnega objekta znaša 220 m. Most so gradili dve leti, od pomladi 1904 do decembra 1905. Dela je ovirala predvsem Soča, ki je večkrat narasla. Most ima najdaljši kamniti lok na svetu in najdaljši kamniti lok med železniškimi mostovi. Za glavni lok so porabili 4533 natančno obdelanih kamnov iz školjčnega apnenca iz kamnoloma pri Nabrežini.


Sabotin park miru

Sabotin je zaradi svojih naravnih in zgodovinskih zanimivosti pomembna izletniška točka Goriške. S čezmejnim sodelovanjem je postal Sabotin Park miru. Sabotin je najbolj poznan po tem, da je na njegovih pobočjih potekala soška fronta. Zaradi svoje lege (blizu Gorice) je predstavljal pomembno obrambno točko avstro-ogrske armade. Po 6. soški bitki Sabotin zavzame italijanska armada. Danes kot park miru skuša obiskovalce spodbuditi o nesmiselnosti vojn in sožitju med narodi. Celoten hrib je prepleten z obsežnim sistemom kavern, skozi katere se lahko tudi danes sprehodite iz ene strani hriba na drugo.


Trg Evrope

Mestni upravi občin Gorica in Nova Gorica sta se odločili, da bosta vstop Slovenije v Evropsko unijo obeležili na prav poseben način, ne z običajnim obeležjem ali spomenikom, temveč z novim skupnim mestnim trgom pred železniško postajo. Prostor pred novogoriško, nekdanjo severno goriško, železniško postajo je kraj najbolj tesnega urbanega stika med obema mestoma. Monumentalno zasnovano urbano kompozicijo objektov in radialno v trg iztekajočih se ulic arhitekta Maxa Fabianija je dolga leta na dvoje rezala državna meja. Ponudila se je priložnost za ponovno vzpostavitev enovitosti urbanega prostora. Med predlogi goriških in novogoriških arhitektov sta mestni upravi izbrali rešitev, ki jo je predložil goriški arhitekt Romano Schnabl. Z odstranitvijo mejne ograje je nova ureditev trga preko črte državne meje povezala in poenotila skupni prostor obeh mest, z umestitvijo velikega krožnega talnega mozaika v njegovo središče pa oblikovala nov izjemno privlačen skupen mestni ambient.


Vir: Turistični informacijski center Nova Gorica