Kulturna dediščina in krajina

Kulturna dediščina TNP je zelo zanimiva, pestra in pisana, kajti kakor se na njegovem prostoru srečujejo različni podnebni vplivi, se prav tako srečujejo tudi različne kulture. Vsaka je pustila oz. pušča opazen pečat, vrednotenje in ohranjanje take dediščine pa je izjemno zahtevna, vendar tudi zanimiva naloga. V seznam registra nepremične kulturne dediščine na Ministrstvu za kulturo RS je za območje TNP vpisanih 300 enot.

Varstvo nepremične kulturne dediščine obsega arheološka najdišča, naselbinska območja, oblikovano naravo in kulturno krajino, pa tudi stavbe, ali samo njihove dele ali kar skupine stavb umetnostne, zgodovinske ali tehnične pričevalnosti. Med kulturno dediščino se uvrščajo tudi stavbe, ki so v zvezi s pomembnimi osebami in dogodki naše politične, gospodarske in kulturne zgodovine. Našteto pa še ne pokriva vseh vsebin kulturne dediščine.

Arheologija

Območje TNP je zelo bogato z najdbami iz različnih arheoloških obdobij.
V okviru desetletnega raziskovalnega programa UNESCO-MAB 3000 let pašništva in rudarstva v Julijskih Alpah, trajal je od leta 1997 do 2006, so v visokogorju našli, evidentirali in delno raziskali številne lokacije z materialnimi dokazi o občasnem bivanju prvih prazgodovinskih lovcev, pastirjev in rudarjev. Dosedanja arheološka izkopavanja v TNP sta vodila Gorenjski in Tolminski muzej, sodelovala pa sta Inštitut za arheologijo ZRC SAZU in javni zavod TNP. Največ kamenodobnih najdišč leži na soški strani TNP, predvsem v Krnskem pogorju, na gorenjskem delu pa za zdaj prevladujejo najdišča iz bronaste, železne in rimske dobe (antike).
Srednjevaško lončenino in ostanke srednjeveških bivališč so našli in evidentirali na vseh starih pašnih planinah. To kaže na kontinuiteto pastirske in rudarske dejavnosti od rimske dobe do novega veka.


Rudarstvo in železarstvo

Poleg pašništva sta bili rudarstvo in železarstvo dve najpomembnejši gospodarski dejavnosti za preživetje prebivalcev pod gorami.
Zaradi bogatih nahajališč zelo kakovostne železove rude so Julijske Alpe skoraj 3000 let strateško izjemno pomembno območje. Železarstvo je dokumentirano že v železni dobi (800 let pr. n. št.) in doseže vrh v rimski dobi ter srednjem veku. Največje in najbolj znano železnodobno in antično železarsko središče je bil Bohinj, manj raziskan pa je železarski pomen Bleda. Oskrbovalno zaledje z železovo rudo za Bohinj in Bled je bilo območje srednjih in visokih planin: celotna Pokljuka, Gorjuše, Vogel, vse Studorske planine, Velo polje, za Bled pa planine Klek, Lipanca, Zgornja Krma in planota Mežakla. Sledovi antičnega in srednjeveškega rudarjenja v visokogorju so vidni še danes: nekatere planine imajo površje prekopano z značilnimi plitvimi rudnimi jamami, visoko nad gozdno mejo pa so še ohranjeni ostanki tlakovanih kamnitih poti, po katerih so tovorili nakopano rudo do talilnih peči v dolini.
Na srednjeveško rudarstvo in železarstvo v Trenti in nad njo spominjajo globoki rudarski rovi, izkopani v strminah gora Srednjica, Mojstrovka in Prisank.

Stavbarstvo

Ljudsko stavbarstvo je sledilo zahtevam življenja, ki so jih opredeljevale naravne razmere in gradivo, ki je bilo na voljo.
Današnja naselbinska podoba odseva procese naseljevanja, gospodarjenja in zaradi odprtosti tudi vplive alpske ter furlanske in sredozemske kulture.
V posoškem delu parka sta se s prepletanjem kultur skozi zgodovino razvila bovško-trentarski in kobariško-tolminski stavbni tip.
Za gorenjsko stran narodnega parka je za razliko od posoškega, kjer prevladuje kamen, značilna kultura lesa. Tu sta doma bohinjska in gornjesavska hiša.

Soteska Vintgar

Značilna podoba krajine na območju Julijskih Alp se je s človekovim delovanjem in poseganjem izoblikovala v večtisočletnem obdobju.

Kulturne krajine so prostorsko zaključena območja, ki jih odlikuje ravnovesje naravnih in ustvarjenih vrednot. Za kulturne krajine v parku je značilno, da prevladujejo naravne, tudi ekstremne danosti, človek pa jim je s svojo prisotnostjo in tradicionalno, predvsem kmetijsko rabo prostora skozi generacije vtisnil svojski pečat. Na območju parka tako opažamo alpske doline z razloženo poselitvijo, poselitvena jedra različnih naselbinskih tipov, planine, grbinaste travnike, značilno stavbarsko dediščino, posestno strukturo ali grajene prvine v odprtem prostoru.

Med kulturnimi krajinami še posebej izstopajo izjemne krajine, ki imajo zaradi svoje raznovrstnosti, harmoničnosti, vidne izpostavljenosti, stavbnih členov, simbolike, zgodovinske pogojenosti in doživljajske vrednosti velik pomen in so prepoznavne tudi v širšem merilu. V narodnem parku lahko opozorimo na zatrepe alpskih dolin; planine Viševnik, Javornik, Laz, Dedno polje, Zajamniki in Sleme, Za Skalo; naselja Studor s toplarji, Bavšica, Log pod Mangartom in Strmec ter območja ostalin iz prve svetovne vojne.

Etnološka kulturna dediščina

Med etnološko kulturno dediščino TNP se uvrščajo predvsem posamezne domačije (npr. številne v Lepeni, Trenti in Soči, pa v Logu pod Mangartom in posamične še v precej drugih naseljih). Obsežen del etnološke dediščine so planine oz. planšarska naselja. Na širšem območju Bohinja, v povirju Soče in Koritnice ter v porečju Tolminke in Zadlaščice najdemo več kot 40 vpisanih planin. Naslednja pomembna skupina etnološke kulturne dediščine so posamezna vaška jedra, ki so v registru uvrščena med t. i. naselbinsko dediščino (vasi Gorjuše, Krnica, Stara Fužina, Studor v Bohinju, Strmec na Predelu, Tolminske Ravne, zaselka Pri cerkvi v Trenti in Laz v Zadlazu). Kulturni spomeniki so nekatere prestaje, kašče, kajže, hlevi, pa tudi kovačije in žage, ki so razpršene po zavarovanem območju. Izjemen etnološki spomenik je gotovo znana skupina kozolcev pod vasjo Studor v Bohinju.

Zanimivost: Z namenom ohranjanja etnološke dediščine TNP organizira etnološke delavnice za otroke, mladino in odrasle. Tako prispeva k ohranjanju značilnih dejavnosti oz. znanja in veščin (npr. orodjarstvo, pletarstvo, kovaštvo) ter avtentične podobe značilnih izdelkov oz. uporabnih predmetov (stoli za molžo, korita, metle, lesene žlice in zajemalke, igrače idr.).

Muzeji

Informacijsko središče TNP Dom Trenta: multivizijska predstavitev TNP, razstava o živi in neživi naravi, kulturni krajini in vlogi človeka v tem okolju, Trentarski muzej s predstavitvijo etnološke dediščine ter kulturnega in zgodovinskega izročila Trente, ogled priložnostnih razstav, posebni programi.

Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni: Muzejsko urejena hiša, ki velja za eno najstarejših domačij v Triglavskem narodnem parku, s svojim videzom, bogato zbirko razstavljenih predmetov in zgodbo kustosa o Pocarjih obiskovalcu pričara sliko življenja v krajih pod Triglavom od daljnih stoletij do danes. V sklopu domačije delujejo tudi informacijska točka, razstavni in prireditveni prostor.

Pocarjeva domačija: Gornjesavski muzej Jesenice, Železarska in paleontološka zbirka, Ruardova graščina, Jesenice, Kasarna Jesenice, Kosova graščina, Jesenice, Slovenski planinski muzej, Liznjekova domačija, Kranjska Gora.

Kobariški muzej: predstavitev zgodovine Kobarida in predvsem dogajanja na soški fronti od maja 1915 do novembra 1917.

Oplenova hiša v Studorju: predstavitev bivalne kulture Bohinjcev z začetka 20. stoletja v značilni bohinjski domačiji.

Planšarski muzej v Stari Fužini: predstavitev življenja planšarjev in sirarjev na bohinjskih planinah.

Tolminski muzej: predstavitev arheologije, etnologije, zgodovine in umetnostne zgodovine Zgornjega Posočja.


Vir: TNP