Zabava in šport

Parkovne poti

Parkovne poti so najdaljše in v primerjavi s krajšimi ponujajo več – predvsem v smislu doživljanja narave in kulturne krajine in tudi v rekreacijskem smislu. Sicer pa tako krajše učne oziroma naravoslovne kot prave parkovne poti zadoščajo splošnim ciljem poti (povezovanje več naravnih vrednot oziroma objektov kulturne dediščine v celoto, usmerjanje obiskovalcev in posredno prispevanje k ohranitvi narave, predstavitev vrednot/objektov in splošnih parkovnih usmeritev, dodatna ponudba v prostoru).

Prave parkovne poti TNP so:

  • Soška pot,
  • Tolminska korita,
  • Pot Triglavske Bistrice v Vratih,
  • Pokljuška pot,
  • Kolesarska pot Radovna.

Vodeni izleti

Vabimo vas na obisk in spoznavanje večnih skrivnosti in zakladnic narave v našem edinem narodnem parku s posebej za to usposobljenimi parkovnimi vodniki. Vaše doživetje Triglavskega narodnega parka bo tako drugačno, pristno in vsebinsko bogato.

Posamezna strokovna vodenja so razpisana z letnim načrtom dejavnosti in dogodkov, organiziramo pa tudi priložnostna vodenja, ki jih narekujejo različni interesi obiskovalcev.

Na vašo željo prevzamemo organizacijo, koordinacijo in vodenje izletov, z avtobusom ali pohodniških, ki so lahko lažji z do 5 ur hoje po dolinah ali v sredogorju ali zahtevnejši z od 5 do 8 ur hoje po visokogorju. Vsi izleti so lahko eno ali več dnevni. Vodimo jih v slovenščini, angleščini, nemščini, italijanščini.


Zanimivost: Predstavitve TNP v besedi in sliki - Predstavitve TNP v besedi in sliki za različne skupine temeljijo na prikazovanju fotografskega gradiva, ki predstavlja značilnosti in posebnosti narave in kulturne dediščine narodnega parka. Predstavitve so namenjene šolskim skupinam ter drugim formalnim ali neformalnim skupinam, društvom in delovnim organizacijam, pa tudi različnim domačim in tujim delegacijam.

Gorništvo

Julijske Alpe imajo dolgo in bogato zgodovino gorništva. Balthasar Hacquet (1739–1815), veliki raziskovalec Julijskih Alp, ki je leta 1777 opravil prvi znani poskus vzpona na Triglav, je sicer potoval v službi znanosti, vendar je v njegovih lepih, preprostih opisih že čutiti radost ob dotiku gorskih višin. Kot temeljitega poznavalca in vznesenega občudovalca Julijskih Alp ga imamo lahko za začetnika tukajšnjega gorništva, prvenstvo na Triglavu pa gre štirim možem iz Bohinja (L. Korošec, M. Kos, Š. Rožič, L. Willomitzer, 1778), ki so jih spodbudile razsvetljenske ideje barona Žige Zoisa (1747–1819), katere so dvignile Triglav do evropske slave.

Občudovan od kasnejših veljakov alpinizma, Kugyja in Longstafa, je Triglav (in z njim Julijske Alpe) vstopil v kozmopolitski prostor, ki ga pozna kot poslednji pomemben mejnik na jugovzhodno stran Alp z eno najmogočnejših gorskih sten. Omenjena Stena je 9. in 10. julija 1906 dobila prvi zabeležen alpinistični vzpon (dr. F. König, H. Reinl in K. Domenigg), nekaj let pred njimi pa jo je v območju današnje Slovenske smeri prvi preplezal domačin iz Trente, Ivan Berginc-Štrukelj.

Od prvih vzponov na vrhove, začetkov gorskega vodništva in Triglavskih prijateljev kaplana Ivana Žana do današnje Planinske zveze Slovenije, ki upravlja z nekaj sto kilometri urejenih, označenih in zavarovanih planinskih poti ter s številnimi kočami in zavetišči, ter od prvih plezalnih vzponov v Triglavu do neštetih klasičnih in modernih plezalnih smeri vseh težavnosti, ob Triglavu še v Jalovcu, Špiku, Travniku in drugih stenah Julijskih Alp, je minilo skoraj 250 let. Slovenski gorniki so dali prve, zelo zgodnje pobude za ustanovitev narodnega parka, ki ponuja številne možnosti obiskovalcem z različnimi gorniškimi ambicijami.

Vir: TNP