smučanje
 
gore
 
reke
 
jezera

Zgodovina in kultura

Slovenski planinski muzej

Slovenski planinski muzej v Mojstrani je bil odprt leta 2010. Je projekt več enakovrednih partnerjev: Planinska zveza Slovenije, Triglavski narodni park, Občina Kranjska Gora, Planinsko društvo Dovje-Mojstrana, Gornjesavski muzej Jesenice, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Ustanova Avgusta Delavca, Slovenski gorniški klub Skala. Predstavlja edinstveno planinsko in gorniško središče v Sloveniji. V njem se prepletajo zgodovinska pričevanja o začetkih in razvoju slovenskega planinstva in gorništva z aktualnimi dosežki Slovencev v domačih in tujih gorah. S svojim poslanstvom Slovenski planinski muzej neguje tradicijo in vrednote gornikov ter vzgaja mlade v duhu ljubezni do gora in spoštovanja do ohranjanja gorskega sveta.

Vir: TIC Jesenice

Stara Sava

Je osrednji del mesta Jesenice, ki je nastal na sotočju Save in hudournika Ukova. Odlikuje ga izjemno bogata železarska tradicija, ki je vidna skoraj na vsakem koraku. Tu so vsi bistveni elementi fužinarskega naselja: graščina, cerkev, delavska stanovanjska hiša, plavž s pomožnimi obrati, rake in mlin. Vsi objekti so se ohranili na relativno majhni površini in so povezani v smiselno celoto, ki je namenjena muzejski, kulturni in turistični dejavnosti. Povezuje jih trg, ki s preurejeno podobo postajo novo središče družabnih prireditev na Jesenicah, mesto zbiranj in srečevanj.

Ruardova graščina

 Leta 1538 se je na Staro Savo naselila italijanska rodbina Bucelleni. Tukaj je zgradila graščino in fužino, ki ji je v kratkem času prinesla precejšnjo premoženje. Postala je lastnica železarskih obratov in rudnikov po vsej Gornjesavski dolini. V 17. stoletju je rodbina napredovala v plemiški stan. Postali so baroni in s pridevkom »von Reichenberg«, kar je nemško poimenovanje za njihove bogate rudnike v Savskih jamah. Leta 1686 so Bucelleniji dosegli celo grofovsko čast, vendar je bila takrat njihova slava že v zatonu. Glavni temelj njihovega uspeha, železarstvo, je namreč zašlo v težave, zaradi česar so bili prisiljeni obrate in graščino prodati. Leta 1954 je bila graščina preurejena v muzej, kjer je danes na ogled železarska zbirka s predstavitvijo maket naselij in naprav. Poleg tega so razstavljeni številni predmeti z raznolikih področij življenja in dela jeseniškega fužinarja, oglarja, rudarja in kovača. Razstavljena je tudi zbirka fosilov in kamnin zahodnih Karavank.

Stanovanjska hiša Kasarna

Kasarna je poznobaročna stavba iz konca 18. stoletja. V času Napoleonovih vojn je služila kot vojašnica francoskih vojakov, kasneje pa so v njej dobile svoja stanovanja delavske družine. Leta 2005 je bila stavba temeljito obnovljena. V njej sta svoje prostore dobila Glasbena šola Jesenice in Gornjesavski muzej Jesenice. Tukaj se je rekonstruiralo delavsko stanovanje iz obdobja tridesetih in štiridesetih let 20. stoletja, ki prikazuje bivalno kulturo in način življenja železarskih družin v nekdanjem jeseniškem delavskem naselju. V Kasarni potekajo muzejske delavnice za vse starostne skupine, imajo pa še manjšo galerijo, fototeko in arhiv Kranjske industrijske družbe.

Cerkev Marijinega vnebovzetja na Stari Savi na Jesenicah

Cerkev je dala postaviti družina Bucelleni, posvetil pa jo je ljubljanski škof Tomaž Hren leta 1606. Znana je po glavnem oltarju iz črnega marmorja. Do zaprtja cerkve v petdesetih letih 20. stoletja so jo krasile umetnine beneškega slikarja Nicola Grassija (1682-1748), ki je naslikal tri oltarne podobe: Marijino vnebovzetje, Marijo rožnega venca s sv. Dominikom in Frančiškom Asiškim ter Sv. Antona Puščavnika z antičnim mučencem.

Zanimivost: Plavž kot srce fužine je bil zasnovan že v 16. stoletju. Sledile so številne predelave. Zadnja in največja se je zgodila v drugi polovici 19. stoletja. Objekti so bili opuščeni z izgradnjo sodobne železarne in jih je močno načel zob časa. Konservatorski posegi so preprečili njihovo nadaljnjo propadanje in iz njih ustvarili muzej na prostem, kjer obiskovalec lahko spozna nekdanjo železarsko tehnologijo.

Murova

Je najstarejše naselje Jesenic, ki leži na pobočju Mirce. Prvi podatki o tem naselju segajo v leto 1469 in pričajo o tem, da so bile prve hiše na Murovi lesene; nekatere med njimi so se ohranile do danes in sicer kot najstarejšo hišo štejejo Pračkovo hišo, sledijo pa ji Resmanova, Pavlekova in Markeževa. V kompleks stare Murove sodi tudi cerkev sv. Lenarta.

Kosova graščina

Sodi v sklop štirih fužinskih gradov, ki so jih v 16. in prvi polovici 17. stoletja zgradili lastniki železarskih obratov na Savi, Plavžu, Murovi in Javorniku. Fužinarski dvorec na Murovi je bil zgrajen 1521. leta, v virih pa ga omenjajo kot »stari belopeški grad«. Doživel je številne prezidave in zamenjal številne lastnike. V začetku 19. stoletja je postal njegov lastnik trgovec Pavel Kos, po katerem se graščina tudi imenuje. Graščina je pozneje prešla v last fužinarjev Ruardov, potem pa v roke Kranjske industrijske družbe. V stavbi je bila kar trideset let tudi ljudska šola. Med okupacijo so jo Nemci preuredili v prehodne zapore. Danes je graščina v upravljanju Gornjesavskega muzeja Jesenice, kjer so v njej prostori, namenjeni občasnim razstavam in zbirkam novejše zgodovine, v drugem nadstropju pa je poročna dvorana. V pritličju si obiskovalci lahko ogledajo tudi rekonstruirano zaporniško celico.

Cerkev sv. Križa v Planini pod Golico

Jedro vasi Planina pod Golico je cerkev Svetega Križa iz 17. stoletja, ki je bila zgrajena za domače rudarje in je imela svojega duhovnika od leta 1844, ko so domačini lahko hodili k maši v svojo cerkev (pred tem so hodili k maši v jeseniško cerkev). Leta 1899 je bil kraj povišan v župnijo. Cerkev je danes obnovljena in dobro vzdrževana ter služi svojemu namenu. Zgrajena je v preprosti baročni obliki z zanimivim zvonikom.

Cerkev sv. Štefana na Blejski Dobravi

Je najstarejša stavba v vasi. Cerkev je v osnovi gotska, leta 1743 pa je bila prezidana v baročni stil. V njej sta tudi dva stranska oltarja iz 18. stoletja. Cerkev obdaja zid za katerim je staro, opuščeno pokopališče. Ohranjenih je le še nekaj grobov, med njimi grob Prešernovih sester, Katre in Jere z nagrobno ploščo, vzidano v cerkveno fasado.

Gimnazija Jesenice

Bila je bila zgrajena leta 1914 po načrtu Rudolfa Petza in predstavlja eno izmed redko ohranjenih secesijskih stavb na Jesenicah. Rombaste štukaturne detajle na čelni fasadi dopolnjujejo plitvi reliefi z upodobitvami dečkov, ki simbolizirajo znanost. Zgrajena je bila za namene obvezne ljudske šole, kasneje do leta 1958 pa sta imeli v njej prostore nižja in višja gimnazija. Stavba je bila leta 1994 obnovljena in takrat so ji povrnili izvirno zeleno barvo. Danes je v njej še vedno gimnazija s športnim in evropskim oddelkom izobraževanja.

Dom Pristava

Dom Pristava je bil zgrajen leta 1641 in je zaradi zgodovinskega pomena zaščiten. Stoji ob robu travnika na vzhodnem podnožju slemena Španovega vrha nad vasjo Javorniški Rovt. Nekdaj je bila Pristava namenjena nadzornikom rudarske proizvodnje in transporta železove rude, ki so jo kopali na bližnjih pobočjih. Pristava z Zoisovim parkom je lep kraj za oddih v naravi in odlično izhodišče za planinske izlete, tudi na najvišji vrh Karavank, Stol. V bližini se nahaja znano nahajališče fosilov, 300 milijonov starih karbonskih kamnin, ki privlačijo ljubiteljske zbiratelje in znanstvenike

Zanimivost: Dom Pristava - Znamenit botanik Karel Zois je tu je uredil botanični vrt, Zoisov park. Pred več kot dvesto leti našel rumenocvetno mačeho, ki jo poznamo kot Zoisova vijolica in jo najdemo le na pobočjih Karavank. V parku najdemo čudovita eksotična ter domača drevesa in tri jezerca, ki so polna življenja malih zanimivih živih bitij..

Gledališče Toneta Čufarja Jesenice

Gledališka in kulturna dejavnost na Jesenicah segata daleč nazaj, tja v 19. stoletje. Že leta 1889 je bilo ustanovljeno "Bralno in pevsko društvo" ter leta 1897 še "Katoliško delavsko društvo". Po prvi svetovni vojni je na Jesenicah delovalo okoli osemdeset društev (prosvetno, gledališko, pevsko, godbeno, telovadno, planinsko ...). Bogata gledališka dejavnost sega v leto 1910. Znan je podatek, da je sodilo "Gledališko društvo" na Jesenicah med najbolj delovne igralske družine na Slovenskem. Društva so delovala na različnih krajih. Prostorska stiska je v dvajsetih letih dvajsetega stoletja spodbudila gradnjo dveh novih pomembnih objektov: Sokolskega doma, sedanji Partizan in Krekovega doma, danes poimenovanega Gledališče Tone Čufar. Gledališče Toneta Čufarja je v letu 1995 praznovalo 50 - letnico delovanja, v letu 1998 pa so Jesenice praznovale 100. obletnico gledališke dejavnosti na Jesenicah.

Savske jame

Savske jame so še danes dokaz, da je bila v teh krajih močno zakoreninjena rudarska tradicija, ki je preživela skoraj 800 let. O začetkih rudarstva priča Ortenburški rudarski red iz leta 1381, ki je urejal odnose v rudarstvu in plavžarstvu. Savske jame so obsegale številne, tudi do 90 m globoke rudnike, kjer so kopali siderit in oskrbovali dva velika plavža na Savi in Javorniku. O našem največjem železovem rudišču spominjajo le še nekateri objekti in stara hišna imena. Deloma je ohranjen najnižji pridobivalni izvozni in raziskovalni rov Karel, imenovan Korelnov rov. Med spomini na fužinarstvo in rudarstvo so nekateri ostanki objektov, pražilnih peči ob Črnem potoku, nekdanje skladišče razstreliva, vsekano v skalo, in manjše ravnice – rudniški odvali, kjer so odlagali kose revne rude in druge primesi.

Blažunova kašča na Potokih

Blažunova kašča na Potokih je del Blažunove domačije in je zaščitena kot etnološki spomenik. Blažunova hiša, kašča in gospodarsko poslopje so zgled, kako si je kmečki naročnik v preteklosti ob ugodnem gospodarskem in kulturnem razvoju lahko privoščil delo mojstrov, kamnosekov in celo slikarjev. Notranjost kašče ima dva prostora, ki služita za shranjevanje žita in mesa.

Partizanska bolnišnica na Mežakli

Partizanska bolnišnica na Mežakli je skromen lesen objekt v bližini Zakopov, ki je bil postavljen leta 1942 kot zatočišče ranjencev. Bolnišnica je bila znana tudi kot »Mala bolnica« in je predstavljala prvo partizanko bolnišnico na Gorenjskem. Značilno zanjo je bilo predvsem to, da je Nemci ves čas II. svetovne vojne niso odkrili. V letu 1997 so bolnišnico obnovili in je primer avtentičnega zgodovinskega spomenika, ki priča o težkih pogojih zdravljenja ranjencev med drugo svetovno vojno.

Spominski park na Plavžu

Spominski park leži na mestu nekdanjega sredi 20. stoletja opuščenega pokopališča. V drugi polovici 20. stoletja je dobilo podobo spominskega parka in arboretuma z več kot dvesto vrstami okrasnega drevja in grmovnic. Park ohranja več kulturno zgodovinskih spomenikov: pokopališki zid z ohranjenimi historičnimi nagrobnimi ploščami, vojaško kapelo s kostnico padlih vojakov v prvi svetovni vojni 1914-1918, bronasti doprsni kip revolucionarja, delavskega pisatelja in pesnika Toneta Čufarja, bronasti doprsni kip Dr. Aleša Stanovnika, spomenik delavcem železarne Jesenice in narodnim herojem, grobišče 42 borcev padlih med drugo svetovno vojno 1941-1945, kamnito litopunkturno znamenje, ostanek prvotnega pokopališkega zidu z bronasto ploščo Alojzu Mencingerju, žrtvi italijanskih letalcev na Javorniku 1917 in spomenik na grobišču ponesrečenih graditeljev karavanškega železniškega predora leta 1904.

Vir: TIC Jesenice